Kaj je prava in kaj lažna podoba našega izobraževanja?

Za zdaj sicer le na ravni vlade in sindikata, a če bi kazalo, da bi utegnili katerega od priporočil OECD tudi uresničiti, bi zelo verjetno završalo tudi marsikje drugje. Pred izobraževalno razpravo petkove konference na Brdu pri Kranju, kjer so poročilo prvič uradno predstavili, smo, posebej za Nedelo, zbrali nekaj mnenj udeležencev.

Po oceni državnega sekretarja na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj (MVZT) Józsefa Györkösa nam bo študija OECD predvsem zagotovila primerljivost z drugimi državami. »Podatki so zelo korektno zbrani, dajejo zanimive primerjave in predvsem odpirajo polja debate, pomembni so tudi za potrditev nekaterih naših smernic. Na področju visokega šolstva v resnici – z izjemo šolnin in tega, da nočemo povečati visokošolskega proračunskega deleža na račun osnovnega in srednjega šolstva – ni bisvenih razlik med tem, kar v visokem šolstvu načrtujemo mi, in kar nam predlaga OECD. Gibljemo se torej v pravi smeri.«

Ne za šolnine

Györkös glede predlaganih šolnin poudarja, da bo nov nacionalni visokošolski program predvidoma vpeljal vračilo šolnin za študij na drugi bolonjski stopnji, tretja bolonjska stopnja pa je tako in tako že plačljiva. »To, da smo proti šolninam za prvo bolonjsko stopnjo, smo gospodom iz OECD povedali že, ko so bili lani poleti na pripravljalnem obisku v Sloveniji. Ne vidimo koristi od univerzalne šolnine in nočemo odpirati razprave o tem.«

Rektor Univerze v Ljubljani (UL) dr. Stane Pejovnik je na naše vprašanje, kaj pravi o poročilu OECD, dejal, da »je na splošno dobro, če bi ga pisala ljubljanska univerza, ne bi bilo bistveno drugačno.« Dodal pa je, da je v poročilu nekaj napak, od katerih je največja precenjen delež BDP za visoko šolstvo – ta v resnici ne znaša 1,74 odstotka, kot trdi poročilo, temveč 1,3 odstotka. Pejovnik se, to je povedal tudi na konferenci, ne strinja z uvedbo šolnin. Meni, da bi jih lahko sprejeli le s soglasjem, tega pa »ni mogoče doseči z dekretom« in da bi sam »poskusil vse druge ukrepe, preden bi privolil v uvedbo šolnin v že tako razgret sistem«.

Predsednik upravnega odbora ljubljanske univerze dr. Dušan Mramor nam je nekaj minut, preden je na konferenci tiste, ki ne verjamejo OECD, primerjal s tistimi, ki nočejo videti, da je cesar gol, povedal še zelo oseben razlog podpore oceni OECD, da v naše osnovne šole dajemo preveč javnih sredstev. »Jaz sem že dedek in vendar se ne strinjam, da vlagamo ogromno denarja za to, da se moj vnuk igra v osnovni šoli. Ko bo prišel na univerzo, pa mu ne bomo mogli dati znanja, potrebnega za zaposlitev. To, kar imamo zdaj, je katastrofa, in ne dobro osnovno šolstvo.« V oceni, da je naša osnovnošolska vzgoja preveč permisivna, je Mramorju pritrdil tudi rektor UL: »Preprosto se moramo zavedati, da se otroci v osnovni šoli preveč igrajo in premalo resno učijo. Otroci morajo v šoli pridobiti tudi delovne navade.«

Državni svetnik za področje terciarnega šolstva in nekdanji rektor ljubljanske univerze dr. Jože Mencinger nam je dejal, da imajo strokovnjaki OECD prav v oceni, da so slovenski izdatki za osnovno in srednje šolstvo v primerjavi z drugimi državami pretirani. »Vendar zato ne kaže kar zapirati podružničnih šol, ker imajo te še drug pomen.« O šolninah je dejal, da je bil sicer v preteklosti za nizke šolnine, da bi se študenti bolj zavedali odgovornosti do študija. »Vendar zdaj mislim, da imajo študentje prav, da bi bilo po vpeljavi šolnin nemogoče brzdati njihovo višino. Sicer pa je splošno znano, da so naše univerze največje socialne ustanove v državi, kjer zares študira morda šest desetin vpisanih študentov.« No, tega očitno niti »gospodje iz OECD« še niso uspeli ugotoviti.

Rektor ljubljanske univerze Stane Pejovnik je prepričan, da se šolarji v Sloveniji preveč igrajo in premalo učijo. Kaj je OECD spregledal našemu visokemu šolstvu?

Zanimivo je, da se OECD ni spotaknil ob naše vrednotenje bolonjske izobrazbe – za razliko od Slovenije, kjer je šele druga bolonjska stopnja skladna s prejšnjo univerzitetno izobrazbo, je v večini drugih držav EU z njo enakovredna že prva stopnja. To priznava tudi Györkös, ki zato poudarja, da je dodiplomska izobrazba že prva, in ne šele druga bolonjska stopnja, in da je »treba prvostopenjskim diplomantom zagotoviti zaposljivost, univerze pa morajo v skladu s tem spremeniti svoje programe, ki pa so marsikje zasnovani tako, da usposabljajo za poklic šele po drugi stopnji«.

Nekaj očitkov OECD na račun našega predšolskega in šolskega sistema

∙ Po mednarodnih primerjavah imamo visoke stroške predšolskega izobraževanja in varstva, na osnovnošolskega učenca porabimo bistveno več javnih sredstev kot v drugih državah s podobnimi dohodki. Priporočilo: Več otrok v oddelkih/razredih, razširitev šolskih okolišev in združevanje šol ter geografska prerazporeditev vrtcev.

∙ Poraba javnih sredstev na študenta je manjša kot je poraba na dijaka in učenca. Priporočilo: Terciarnemu izobraževanju bi morali nameniti dodatna sredstva, ki bi jih lahko pridobili z uvedbo šolnin in z bolj učinkovito porabo v predšolskem in osnovnošolskem izobraževanju.

∙ Dolžina dodiplomskega študija v slovenskem terciarnem izobraževanju – povprečno sedem let – je med najdaljšimi v OECD, izredno velik pa je tudi delež ponavljavcev med našimi študenti. Priporočilo: uvedba šolnin, ki bi študente spodbudile, da bi pravočasno dokončali študij.

∙ Deleža slovenskih študentov, ki študirajo v tujini in tujih študentov, ki študirajo pri nas, sta – podatek je iz leta 2007 – najnižja v OECD. Priporočilo: Razvoj programov, ki so privlačnejši za tuje študente, večja finančna podpora našim študentom v tujini.

∙ Delodajalci v Sloveniji nimajo dovolj vpliva na šolske kurikulume, ob tem se zmanjšuje zanimanje za kratke poklicne programe, kar povzroča pomanjkanje strokovnih znanj. Priporočilo: Omogočiti prehode iz poklicnega v visokošolsko izobraževanje in okrepiti sodelovanje delodajalcev.

∙ Slovenija ima v izobraževanju največji delež nepedagoških kadrov na učenca v OECD. Priporočilo: Ob upokojitvah se teh kadrov ne nadomešča, če to ne bo dovolj, je treba pripraviti programe za presežne delavce.