Kaj krepi SDS in Janeza Janšo

Ljubljana – Stranka premiera Janeza Janše doživlja pomembne premike. Stopnja odbojnosti oziroma delež odgovorov na vprašanje, katere stranke zagotovo ne bi volili, se namreč že mesece znižuje. Aprila je ta delež vprašanih glede na marec padel za dobro šestino.

Še marca je po podatkih Mediane stopnja odbojnosti presegala 44 odstotkov. Glede na število volivcev, ki so se udeležili zadnjih državnozborskih volitev – bi SDS glede na marec v aprilu na volilnem lističu lahko obkrožilo skoraj dodatnih 65 tisoč volivcev.
V preteklosti je bila stopnja odbojnosti SDS precej višja in je po nekaterih anketah dosegla skoraj 70 odstotkov vprašanih. Se je pa po zadnjih državnozborskih volitvah, ko je SDS ne glede na to, da je stranka na njih zmagala, na koncu pa pristala v opoziciji, zniževal. V SDS rezultatov niso želeli komentirati.



Žiga Turk, nekdanji minister vlade Janeza Janše in zdaj član strokovne skupine, ki je pomagala pripraviti protikoronske ukrepe, ocenjuje, da SDS kaže v opoziciji precej drugačen obraz kot v poziciji. »Ker veliko večino časa prebije v opoziciji, je v njej več grenkobe in zajedljivosti kot v strankah, ki so abonirane na oblast. In pri volivcih tudi. Ko SDS pride na oblast in se nič od kataklizmičnih napovedi njenih nasprotnikov ne uresniči, nobenega fašizma ni, ne državnega udara, ne cenzure, ampak pravzaprav povsem sredinske in socialne politike, je ljudi dosti težje prepričevati v to, kako strašno bi bilo, če bi SDS spustili blizu oblasti. Bolj kot se bo oddaljila od svoje opozicijske trdote, manj kot se bo spustila sprovocirati tistim, ki jo potrebujejo vso srborito, težje bodo ljudi prepričevali, kakšen bavbav to je,« je prepričan.

Kako je z odbojnostjo drugih strank?

SDS je sicer še vedno stranka, za katero potencialni volivci največkrat zatrdijo, da je zagotovo ne bi volili. A tudi raziskava Politikon, družbe Valicon, ki je odbojnost izmerila po volitvah in nato še leto in pol kasneje, potrjuje trend, ki ga je zdaj izmerila tudi Mediana.

Kaj pa koalicijski partnerji SDS? Vsem trem (SMC, NSi in Desus) se je aprila glede na marec stopnja odbojnosti – nasprotno od SDS – povišala, kar pomeni, da izgubljajo potencialne volivce. Najbolj se je povišala Desusu, ki ga vodi Aleksandra Pivec, sama ena najbolj priljubljenih politikov na lestvicah, ki to merijo. Ne v Desusu in ne v SMC, ki ji ankete merijo porazno javnomnenjsko podporo (po zadnji anketi Mediane za Delo bi SMC volilo manj kot odstotek volivcev), njenega prvaka Zdravka Počivalška pa bremeni objektivna odgovornost pri poslih nabave zaščitne opreme, tega niso komentirali.



V NSi, njen prvak Matej Tonin je za pomoč pri nabavi zaščitne opreme prosil poslovneža Joca Pečečnika, dvome o njegovi vlogi pa je zbujalo tudi dejstvo, da je njegova mati zaposlena v podjetju Acron, enem od dobaviteljev, s katerimi je podpisal pogodbo zavod za blagovne rezerve, vse »napade« odbijajo. »Aktivnosti NSi so že od prvega dne nove vlade namenjene boju z epidemijo koronavirusa in skrbi za varnost naših državljanov. Zaradi izrednih razmer v državi smo promocijo stranke v tem času seveda postavili nekoliko na stranski tir. Podpora javnosti variira iz meseca v mesec in pogosto je težko najti prave vzroke za to. Veseli nas, da podpora NSi kljub tem nihanjem ostaja stabilna in se giblje okoli 7 do 9 odstotkov med opredeljenimi volivci. Nedavna interna anketa je tudi pokazala, da anketiranci delo ministrov, poslancev in funkcionarjev NSi ocenjujejo kot dobro oziroma zelo dobro. Zato razlogov za zaskrbljenost ni,« ocenjuje.





Med opozicijskimi strankami se je povečala stopnja odbojnosti Levici – na kar 17,7 odstotka, malenkost tudi SAB. Medtem ko se je SD, LMŠ in SNS stopnja odbojnosti zmanjšala. V opoziciji po stopnji odbojnosti Levici sledita stranki, ki ju vodita Marjan Šarec in Alenka Bratušek.