Delova javnomnenjska anketa prinaša zanimiv vpogled v dogajanje na slovenskem političnem prizorišču zadnje čase, predvsem pa v javnomnenjsko vrednotenje le-tega. Vlada in koalicija sta v slabem letu od prevzema oblasti vso prednost, ki jo je prinašal obet novega in drugačnega, že zapravili, opozicija pa tega ni znala najbolje izkoristiti.
Med koalicijskimi strankami je daleč na prvem mestu SD. V tokratnem merjenju je dobila skoraj štirikrat toliko glasov kot Zares, LDS pa še manj, medtem ko Desus, če bi bile volitve ta mesec, najverjetneje ne bi postal parlamentarna stranka. Pred letom dni, v času državnozborskih volitev, je bila razlika med temi strankami bistveno manjša. Takrat se je celo ugibalo, koliko glasov se je od Zaresa in LDS, pa tudi od Desusa, preselilo k SD, saj je takrat veljalo, da bo le odločna zmaga SD prekinila dotedanjo vladavino SDS. Zdaj je videti, da se glasovi za te stranke selijo med neopredeljene in celo med tiste, ki se ne udeležujejo volitev.
Med opozicijskimi strankami je daleč v ospredju SDS. Že štiri mesece je v Delovi anketi prva po rezultatu, boljša od vladne SD. Prejšnji mesec je dosegla svoj vrhunec, tokrat je precej upadla. Zanimivo je, da je največ dosegla takrat, ko je bila najmanj aktivna. Septembra se je s počitnic vrnil predsednik stranke Janez Janša, dal nekaj odmevnih izjav - in podpora stranki se je zmanjšala.
Podobno velja za drugo opozicijsko stranko, SNS, ki je tokrat dosegla svoj najboljši rezultat doslej, hkrati pa v zadnjem času ni naredila nič odmevnega. S tem SNS utrjuje svoj položaj tretje najmočnejše stranke, s katerega je zrinila Zares, ki si po aferi Ultra ne more in ne more opomoči. Najbrž že lahko domnevamo, ali se glasovi selijo od SDS k SNS. Je pa SNS kljub manjši odmevnosti seveda nastopala v javnosti, pojasnjevala svoja stališča in sploh dala vedeti, da je še tu. Da je to za javnost pomembno, dokazuje primer stranke, ki tega skoraj ne počne več: Desus. Glasove mu dajejo le še najzvestejši podporniki.
Sploh se zdi, da je september prinesel konec nekega obdobja. Povečanje podpore opoziciji se je končalo, zmanjšanje naklonjenosti vladnim strankam in tudi zniževanje ocen za delo vlade se je ustavilo. To še ne pomeni, da nujno sledi obrat navzgor, najbrž pa je bila najnižja točka že dosežena.
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela