Ljubljana – Plakat lahko spodbudi upor. Simbol tudi. To potrjujeta preteklost in sedanjost. Plakat s stisnjeno rdečo pestjo popularizira projekt ministrstva za šolstvo ob letošnjem šolskem letu knjige, posvečenem 70. obletnici upora proti okupatorju in 20. obletnici osamosvojitve Slovenije. Spodbudil je upor na desnem političnem polu, ki v svojem besednjaku v zvezi s plakatom uporablja besede komunizem, vojna, revolucija, Jugoslavija, totalitarizem ... Nihče od »upornikov« ne pove, kaj konkretno je na plakatu spornega, na primer, ali je oblikovno slab, sporočilno šibek oziroma zgrešen ... Slutiti je, da jih moti pest, simbol, ki je na njem, a ni jasno, kaj je sporno: pest, njena rdeča barva ali kombinacija obojega. Namen projekta je spodbuditi ekipno delo in povezati več predmetov; pristop torej, ki naj bi ga šola sčasoma vpeljala v vsakdanji pouk. Ker gre za obletnici pomembnih zgodovinskih dogodkov, kar na plakatu tudi piše, je minister presodil, da jima je treba nameniti posebno pozornost. Strokovnjaki so sestavili sezname filmov, muzejev in knjig, ki bi učencem zadnje triade pomagali razumeti kontekst omenjenih zgodovinskih dogodkov. Na seznamu so sama kakovostna dela, a se »uporniki« (za zdaj) z njimi ne ukvarjajo: Bevkov Kaplan Martin Čedermac, Kosmačeva Balada o trobenti in oblaku, Dnevnik Ane Fran , med filmi pa slovenski klasiki Ne joči Peter in Na svoji zemlji, Benignijevo Življenje je lepo ter Chaplinov Veliki diktator.
Je pa toliko več pozornosti deležen plakat, češ da enači plebiscit in obletnico OF, zaradi česar bi ga bilo treba odstraniti iz šol in spletne strani ministrstva. Na kratko: ideološko je sporen. Samo ugibamo lahko, kakšni bi bili odzivi v primeru, če bi bila stisnjena pest drugačne barve in če na plakatu ne bi pisalo, za kakšni obletnici gre. Če se malo poigramo z govorico simbolov, ki obstaja, odkar obstaja človeštvo, in bo živela, dokler bo živelo človeštvo, rdeča barva simbolizira ognjevitost, odločnost, pogum. Stisnjena pest ponazarja odpor, upor in so jo kot simbol uporabljala številna gibanja, organizacije, skupine in jo mnogi še danes in sploh ne samo tisti z levičarskim predznakom: od mednarodnih rdečih brigad v španski državljanski vojni, socialistične internacionale, britanske punkerske skupine Toma Robinsona, mednarodne organizacije Food not Bombs, desničarske judovske organizacije Jewish Defense League. Ne nazadnje je rdeča pest spremljala tudi zadnje velike sindikalne proteste slovenskih delavcev.
Zanimivo bi bilo vedeti, kaj bi se na Slovenskem zgodilo, če bi ministrstvo namesto te ilustracije uporabili podobo s plakata Jeana Mirója iz leta 1937 z dvignjeno pestjo, s katero je pozival k boju proti fašizmu. Morda bi prav tako zahtevali umik. In kaj bi se zgodilo, če bi na plakatu upodobili stekleničko za parfum v obliki rdeče pesti, ki jo je letos poslala na trg modna znamka oblačil in dodatkov Diesel. Parfum za moške v tej steklenički ponazarja moško herojstvo in ni je navdihnila komunistična revolucija, ampak stripovski junak Iron Man in po njem posneti film.
Jožica Grgič Plakat Jeana Miroja iz leta 1937 poziva k uporu proti fašizmu Znak mednarodne organizacije Food not Bombs Steklenička moškega parfuma predstavlja stripovskega junaka Pest judovske organizacije Jewish Defense League Sporni plakat ministrstva za šolstvo in šport