Ljubljana – Župan Zoran Janković letos končuje četrti mandat na ljubljanskem magistratu, ob nastopu prvega, leta 2006, je napovedal 22 nosilnih projektov. Lani so na občini izpeljali 102 projekta, letos jih poteka 127. Kljub obljubam nekateri večji še vedno niso končani. Pregledali smo, kateri so ugledali luč sveta, kateri se (še) niso uresničili ter kje se zapleta in zakaj.
Med vsemi projekti v Ljubljani smo izbrali zgolj deset največjih, izhodišče pa je bila javno objavljena vizija dolgoročnega razvoja prestolnice do leta 2025. Ta zajema 93 projektov, ocenjenih na kar tri milijarde evrov.
Sicer pa je Ljubljana letos pred velikim, skoraj 400-milijonskim investicijskim zagonom. Največja projekta sta gotovo nadgradnja kanalizacijskega omrežja v vrednosti 135,6 milijona evrov in gradnja plinsko-parne enote v Te-Tolu, vredna 127,7 milijona. Začeli se bosta gradnja Ikee (investicija je ocenjena na 90 milijonov evrov) in prenova Cukrarne.
Med večjimi nepremičninskimi projekti je gradnja soseske Novo Brdo, kjer bodo do leta 2020 zgradili 672 najemnih stanovanj. Nadgradnja kanalizacijskega omrežja bo v prestolnici zahtevala ureditev 261 cest, kar bo po županovih besedah Ljubljano popolnoma spremenilo in hkrati dvignilo kakovost življenja v prestolnici.
Za letos župan napoveduje nakup 40 avtobusov na plin, obnovo petih osnovnih šol, zgradili bodo tudi dve telovadnici in vrtec, se lotili obnove Roga in gradnje atletskega centra v Šiški, prihodnje leto pa obnove kopališča Ilirija. »Letos smo porabili 26 milijonov evrov za investicije v šole in vrtce, za različne projekte smo pridobili 250 milijonov evrov kohezijskih sredstev,« še poudarja Zoran Janković.
Parkirna hiša pod tržnico
• 31,4 milijona evrov (z DDV)
• projekt ni uresničen
Foto: Računalniška simulacija
Zoran Janković je leta 2006 obljubil, da bo parkirna hiša pod glavno mestno tržnico končana do leta 2009. Gre za enega od 22 ključnih projektov, ki si jih je župan zastavil v prvem mandatu. V zadnjih letih se je projekt nekoliko spremenil: število parkirnih prostorov se je zmanjšalo, Mahrova hiša ni več predvidena kot butični hotel, celoten projekt bo financirala občina. Še vedno pa ostaja županova obljuba, da bo osrednja mestna tržnica ves čas gradnje nemoteno delovala. Aprila lani je občina predstavila zasnovo za prenovo tržnice, v sklopu projekta bi zgradili še prizidek k Mahrovi hiši in uredili Vodnikov trg. Zadnja različica projekta garažne hiše predvideva štiri nadstropja, kjer bodo na voljo parkirne površine za 400 vozil in prostor za potrebe tržnice (skladišča, hladilnica in smetnjaki). V pritličju Mahrove hiše naj bi bila pokrita tržnica, v zgornjih nadstropjih pa prostori mestne uprave. Julija 2011 je bila vrednost podzemne parkirne hiše skupaj s prenovo Mahrove hiše in ureditvijo Vodnikovega trga ocenjena na 31,1 milijona evrov (z DDV). Projekt se je januarja zapletel oziroma naletel na oviro. Nadškofija Ljubljana, Stolni kapitelj Ljubljana in Stolna župnija Ljubljana - sveti Nikolaj, sicer lastniki semenišča, stolnice in župnišča, so namreč začeli postopek za določitev pripadajočega zemljišča na parceli, kjer občina načrtuje gradnjo parkirne hiše. Ker postopek pred sodiščem še traja, občina ne more pridobiti gradbenega dovoljenja.
Županov komentar:
Projekt parkirne hiše pod osrednjo mestno tržnico še ni izveden. Še vedno namreč čakamo na izdajo gradbenega dovoljenja, ki smo ga že pridobili, a je bilo zaradi pritožbe nadškofije razveljavljeno.
Obnova Roga
• 27,6 milijona evrov
• projekt ni uresničen
Foto: Tomi Lombar/Delo
Da bo uredila območje nekdanje tovarne Rog, je občina sklenila leta 2007, namenili pa bi ga javnemu kulturnemu programu. Leto pozneje je bila potrjena programska zasnova Centra sodobnih umetnosti, izvedli so urbanistično-arhitekturni natečaj, med 15 skupinami arhitektov je bila izbrana najboljša rešitev kot podlaga za pripravo projektne dokumentacije. Leta 2012 je bil objavljen javni razpis za izbiro zasebnega partnerja za projekt Center sodobnih umetnosti Rog in garaže, vendar ni bil uspešen. Prav tako se je leta 2016 izjalovil poskus mediacije med občino in začasnimi uporabniki Roga.
Županov komentar:
Zadeva je trenutno na sodišču, saj začasni uporabniki tovarne Rog občini odrekajo lastninsko pravico. Do odločitve sodišča občina ne sme vstopati na območje Roga. Do zdaj je sodišče odločilo v korist občine v petih od osmih zadev, žal pa so se začasni uporabniki pritožili, tako da nobena od zadev ni pravnomočna. Vsekakor pričakujemo ugodno rešitev za občino. Takoj zatem bomo začeli prenovo območja, kjer bodo urejene javne površine, gradbeno dovoljenje pa občina tudi že ima.
Gradnja stanovanj v Stanežičah
• projekt ni uresničen
Foto: Google
Županov komentar:
Gradnja tri tisočih stanovanj v Stanežičah je neuresničena, ker morata biti najprej zgrajena primarna infrastruktura in povezovalni kanal CO. Na omenjeni lokaciji bo po novi urbanistični zasnovi nova oblika tehnološkega parka s stanovanji. Sicer pa smo tri tisoč novih stanovanj zgradili na drugih lokacijah v Ljubljani.
Obnova kanalizacijskega sistema
• projekt je delno uresničen
Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Projekt so delno izvedli, saj bo obnova končana v prihodnjih treh letih. Pred letom 2007 je bilo na kanalizacijsko omrežje priključenih 60 odstotkov gospodinjstev, konec preteklega leta pa 88 odstotkov. Z evropskimi sredstvi bodo omrežje nadgradili in s tem povečali priključitev na 98 odstotkov gospodinjstev. Na območju Rakove Jelše je bila zgrajena kanalizacija na glavnih ulicah, na stranskih pa še čakajo na prenos zemljišč na MOL.
Center Stožice
športni del:
• 114 milijonov evrov
• projekt je uresničen
trgovski del:
• 45 milijonov evrov
• projekt ni uresničen
Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Na občini so za športni center Stožice, ki je bil končan leta 2010, plačali skupno 114 milijonov evrov, v občinski proračun pa prejeli 111 milijonov. Občina je plačala dela za gradnjo večnamenske športne dvorane in nogometnega stadiona, 804 parkirne prostore ter obnovo okoliške infrastrukture. Športni center je odprt od leta 2011, trgovski del Stožic pa še vedno ni končan. Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in poslovnež Izet Rastoder sta maja 2016 podpisala pogodbo o prodaji svežnja 84 milijonov evrov terjatev do Grepa, projektne družbe, ki je gradila trgovski del Stožic. Po prvotnih načrtih naj bi v bližini športnega centra do leta 2020 zgradili stolpnico, trgovsko-športni center, hotel in poslovne prostore
Županov komentar:
Za dela je občina plačala 114 milijonov evrov (brez DDV), v proračun pa so prejeli 111 milijonov evrov (brez DDV). To pomeni, da je občina plačala 3 milijone evrov več, državi pa plačala dodatni davek na dodano vrednost. Nogometni stadion po oceni Uefe sodi med tri najlepše evropske stadione v svoji kategoriji, dvorana pa je prizorišče številnih športnih in družabnih dogodkov.
Prenova Plečnikovega stadiona
• 270 milijonov evrov
• projekt ni uresničen
Foto: Leon Vidic/Delo
Decembra je minilo deset let, odkar je podjetje Bežigrajski športni park pod vodstvom poslovneža Joca Pečečnika zaprosilo za okoljevarstveno dovoljenje za obnovo stadiona. Projektu nasprotujejo stanovalci bližnjih Fondovih blokov, ki si prizadevajo za ohranitev stadiona v izvirni obliki, kot ga je zasnoval arhitekt Jože Plečnik. Glavni krivec za zastoj je agencija za okolje, ki še ni izdala okoljevarstvenega soglasja. Za prenovo stadiona je družba BŠP že leta 2009 na mednarodnem natečaju izbrala berlinski biro GMP. Projekt predvideva ohranitev in prenovo zgodovinskih elementov stadiona, kot jih je zasnoval Plečnik, novi objekti (večnadstropna stavba s hotelom, športno kliniko in trgovsko-poslovnim delom) pa bodo programsko in fizično ločeni od obstoječih.
Županov komentar:
Zaradi nasprotovanja nekaterih stanovalcev Fondovih blokov gradbeno dovoljenje še ni pridobljeno, kljub temu postopek teče. MOL in Olimpijski komite Slovenije sta svoja deleža vložila v skupni projekt Bežigrajski športni park, kjer ima zasebnik večino (59 odstotkov). Občina je sicer imela majhen delež površin na stadionu, v projekt pa je vložila zemljišče pred in za stadionom.
Promenada med Tivolijem in Gradom
•projekt je uresničen
Foto: Jure Eržen/Delo
S spodbujanjem trajnostne mobilnosti v prestolnici je župan Janković (delno) uresničil obljubo o oživitvi promenade med Tivolijem in Ljubljanskim gradom in s tem tudi širitev območja za pešce od starega mestnega jedra vse do Slovenske ceste. Območji za pešce na Wolfovi in Mestnem trgu sta bili urejeni novembra 2007, prav tako je bil prenovljen Plečnikov podhod, Mestni trg je dobil novo podobo leta 2008, oktobra istega leta je bila obnovljena Plečnikova pot in urejeno grajsko pobočje. Leta 2009 so odprli podhod Tivoli in uredili območje za pešce na Stritarjevi in Ciril-Metodovem trgu. Prenova bazena Ilirija pa še ni uresničena, vendar tečejo pogajanja za podpis pogodbe za projektiranje.
Potniški center Ljubljana – v lasti države (Emonika)
• 250 milijonov evrov
• projekt ni uresničen
Foto: Blaž Samec/Delo
V viziji dolgoročnega razvoja prestolnice do leta 2025 piše, da bi bilo treba še pred gradnjo Potniškega centra Ljubljana (PCL) ponovno premisliti o poglobitvi železniških tirov in odmiku železniškega tovornega prometa iz središča mesta. Najprej je bilo predvideno, da bi PCL gradili v javno-zasebnem partnerstvu. Slovenske železnice in madžarski Trigranit so leta 2007 sklenili dogovor o skupnem vlaganju v projekt Emonika. Trigranit, ki se je zavezal, da bo financiral tako komercialni del kot potniški center, se je februarja 2014 iz projekta umaknil. Ob sklenitvi pogodbe so investitorji napovedali, da bo Emonika končana že leta 2009. Januarja lani je kot novi investitor vstopil Prime Kapital in z nepremičninsko družbo Mas Real Estate ustanovil skupno podjetje za vlaganje v komercialni del Emonike. Čeprav je družba Mas nato od projekta odstopila, na Slovenskih železnicah zatrjujejo, da bo Ljubljana do konca leta 2020 dobila novo avtobusno in železniško postajo, trgovskega centra in hotela pa najverjetneje ne bo.
Županov komentar:
Storili smo vse, kar je bilo v pristojnosti občine, s tem pa ustvarili pogoje za gradnjo PCL, skupaj s komercialno vsebino in možnostjo kasnejšega poglabljanja tirov.
Garažna hiša pod Kongresnim trgom
• 19,6 milijona evrov (z DDV)
• projekt je uresničen
Foto: Leon Vidic/Delo
Julija 2011 se je uresničila županova napoved o gradnji garažne hiše pod Kongresnim trgom. Projekt je bil v viziji razvoja Ljubljane do leta 2025 uvrščen na visoko, četrto mesto. Najprej je bilo predvideno, da bo podzemna garažna hiša urejena leta 2010, odprli so jo leto dni kasneje. Gradnjo sta sofinancirali javni podjetji Vodovod-Kanalizacija in Energetika.
Obnova Cukrarne
• 23,2 milijona evrov
• projekt se uresničuje
Foto: Roman Šipić/Delo
Županov komentar:
Razpis za izbor izvajalca za gradbeno-obrtniška in instalacijska dela že poteka. Galerija Cukrarna bo namenjena predstavljanju sodobne likovne in vizualne umetnosti. Pri tem bosta gotovo pomembno vlogo odigrali najpomembnejši bienalni prireditvi v Ljubljani, BIO in mednarodni grafični bienale. S tem bo rešeno dolgoletno pomanjkanje velikega razstavnega prostora v mestu. Galerijo Cukrarna bo upravljal javni zavod Muzej in galerije mesta Ljubljane.