Kaj se zgodi, ko nadzor popusti, vprašajte v Lukavcu

Edino evropsko mesto med sto najbolj onesnaženimi mesti na svetu ima vodo, polno težkih kovin.

Objavljeno
22. marec 2019 06.00
Posodobljeno
22. marec 2019 09.13
Na prvi pogled romantično jezero v Lukavcu domačini imenujejo Belo morje, v njem se kopičijo strupene industrijske odplake. V tej vodi riba ne preživi niti pol ure. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Lukavac – Kombinacija večdesetletne agresivne industrializacije, slabo delujoče države in skromne ekološke zavesti so iz največjega pritoka reke Bosne naredili mrtev vodotok. V reko Sprečo, ki teče skozi najbolj onesnaženo mesto Lukavac, se izlivajo odpadne vode iz treh tamkajšnjih tovarn.

Lukavac v Bosni in Hercegovini je industrijsko mesto z okoli 50.000 prebivalci in leži 17 kilometrov stran od prav tako industrijske in močno onesnažene Tuzle.

Po podatkih Greenpeacea in AirVisuala je med sto najbolj onesnaženimi mesti na svetu 99 azijskih in eno evropsko mesto, to je Lukavac na 92. mestu. Lukavac in sosednjo Tuzlo smo obiskali in pripravili reportažo za Sobotno prilogo o življenju na najbolj onesnaženem področju v Evropi.
 

Polno strupenih težkih kovin

Cementarna, tovarna sode in tovarna koksa so trije največji delodajalci in glavni onesnaževalci Lukavca. Ljudje v tem mestu ne pomnijo, kdaj je bila voda iz njihovega vodovoda pitna. Glavni krivec za slabo kakovost vode je industrija, izmerjene vrednosti škodljivih snovi v odpadnih vodah tudi do tisočkrat presegajo mejne vrednosti.

Usedline Spreče vsebujejo arsen, kadmij, krom, živo srebro in nikelj, vse te snovi v koncentracijah, ki so strupene za vse organizme v usedlini.

Poleg agresivne industrializacije in pomanjkanja denarja za resne ekološke posege je za katastrofalno stanje voda kriva tudi nedelujoča država, saj so pristojnosti ob vodotokih pogosto nejasno razdeljene med entitetami, kantoni in občinami, ugotavljajo v Centru za ekologijo in energijo iz Tuzle.

Zaradi onesnažene vode je zemljišče na območju reke Spreče povsem neuporabno za kmetovanje. »Poleti kmetje potnikom ob cesti množično prodajajo paradižnik in lubenice. Zaradi zastrupljenih tal mimoidočim močno odsvetujem nakup teh pridelkov,« nam je povedal Abdel Đozič, profesor ekologije na tehnološki fakulteti v Tuzli.


Vojna, ki jo morajo dobiti

Medtem ko švedska najstnica Greta prebuja mladostnike po vsem svetu v boju za čistejše okolje, Đozić in ekološki aktivist ter prav tako vojni veteran Senad Isaković Roko bijeta veliko bolj odločilno bitko. Roko se že 18 let uspešno zoperstavlja načrtom termoelektrarne iz Tuzle, da bi na 50 hektarih zelene površine med dvema čistima jezeroma neposredno nad Lukavcem naredili deponijo žlindre in pepela iz termoelektrarne, ki bi usodno onesnažila obe jezeri.

»Ni konec vojne. Zdaj nas ne ubijajo več s puškami, ampak z zrakom in vodo. Mi preprosto nimamo izbire, zmagati moramo ali pa bomo umrli,« je bil jasen Roko.