Kaj storiti, da bo resnica otroku vedno dostopna?

Po Marku Juhantu otroci v teh časih potrebujejo poglobljen razgovor o verodostojnosti virov. Kaj z modrostjo dedkov in babic?

Objavljeno
05. oktober 2020 14.30
Posodobljeno
05. oktober 2020 15.12
Z otroki se je treba pogovarjati – med drugim tudi o pasteh spleta. FOTO: Matej Družnik/Delo
Ljubljana – Odgovor je pogovor se glasi moto Tedna otroka, ki se je začel danes. Toda katero temo naj človek vendar načne z otrokom v teh zmedenih časih, ko so mu nove tehnologije velikokrat lažje dosegljive kot starši? In v kom naj otrok išče zaupanja vrednega sogovornika?

Kot zatrjuje specialni pedagog Marko Juhant, otroci danes v prvi vrsti potrebujejo poglobljen razgovor o virih in njihovi verodostojnosti: »Otroci potrebujejo razgovor o tem, kateri viri so sploh verodostojni. Pomembno je, da se naučijo preverjati, da vprašajo tam, kjer zaupajo, kjer so ljudje, ki imajo več izkušenj in določeno zgodovino.«

image
Marko Juhant, specialni pedagog. FOTO: Voranc Vogel/Delo
»Ko odpove vse, prav pride dobra stara kmečka pamet, ki je ne more nadomestiti nobena fakulteta. Tako je …«
Specialni pedagog Marko Juhant


Dejstvo je namreč, dodaja, da resnica danes rada hitro ubeži: »Nikakor pa naj ta vir ne bo internet, kjer lahko z vprašanjem že nakažeš smer. In če je človek nagnjen v eno smer, k določenemu odgovoru, bo računalnik kazal samo te smeri. Če ga boš vprašal, ali je, denimo, pametno uporabljati določene tablete, bodo vsi odgovori te vrste. Le malokateri bo, da ni pametno. Če pa bo človek vprašal, zakaj je določene tablete neumno jemati, bo dobil tisoč člankov in informacij o tem, da jih ni pametno jemati.«


Pasti spleta


Skratka, otrok potrebuje pogovor o tem, da je resnic lahko tudi več in da je ista resnica videti precej drugače z dveh različnih stališč, dodaja pedagog. »Medtem ko pred 30 leti mnogi doma sploh niso imeli telefonskega priključka, ima danes skoraj vsak otrok pametni telefon in s tem dostop do spleta. To pa ima tudi svoje pasti,« se strinja Estera Cerar, avtorica razstave Odgovor je pogovor, ki sta jo Tom telefon ter Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu na ogled za prihodnjih devet mesecev postavila to nedeljo.


Nepogrešljivi TOM telefon


Med najpogostejšimi vsebinami na TOM telefonu, ki otrokom pomaga iz stiske že trideset let, so po podatkih Zveze prijateljev mladine Slovenije vrstniške teme, družina in ljubezen, vse bolj pa je opaziti, da otroke tarejo osamljenost, strah, depresija, celo razmišljanja, da se ne izplača živeti. Te stiske je letošnja epidemija novega koronavirusa še poglobila. Zato je pogovor, v katerem lahko otrok olajša občutek jeze, žalosti razočaranja ali preprosto občutek, da ni sam s svojimi težavami, toliko pomembnejši.

Statistika klicev na TOM telefon kaže, da je med epidemijo v Sloveniji na samomor pomislilo desetkrat več otrok in mladostnikov kot v letu 2015, dvakrat več jih je poročalo o težavah v družini, ki vse pogosteje namesto pribežališča in varnega zavetja postaja »nevarno in toksično okolje«, psihičnih težav je imelo štirikrat toliko mladih kot pred petimi leti.


Ko odpove vse ...


A vsi otroci stisk ne zaupajo tujcem in kljub zagotavljanju anonimnosti vsi tudi ne pokličejo po telefonu. Ali torej ob pomanjkanju časa staršev pomoč iskati v modrosti starih staršev? Pedagog Juhant o tem meni: »Ko odpove vse, prav pride dobra stara kmečka pamet, ki je ne more nadomestiti nobena fakulteta. Tako je …«

image
Stari starši in vnuki: kdaj se opreti na njihove izkušnje in modrost? FOTO: Shutterstock


V Tednu otroka se je oglasil tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki je prepričan, da pravice otrok v praksi še vedno ne uživajo dovolj zaščite. Glas otrok želi okrepiti z mrežo zagovornikov otrok. Lani so zagovornika dodelili kar 65 otrokom, ki so v povprečju šteli komaj enajst let.


Pravice otrok na papirju


image
Varuh človekovih pravic Peter Svetina opozarja, da pravice otrok niso dovolj zaščitene. FOTO: Matej Družnik/Delo


Varuh odločevalce v državi poziva, naj čim prej sprejmejo zakon, ki bo celostno obravnaval otroke žrtve in priče kaznivih dejanj v »varni hiši« po islandskem modelu Barnhaus. Začetek uporabe družinskega zakonika in uveljavitev zakona o nepravdnem postopku sta po njegovem mnenju več kot dobrodošla, toda z njuno uveljavitvijo se je, kot opozarja, še povečala potreba po izvedencih klinične psihologije za otroke oziroma po izvedencih psihiatrije in pedopsihiatrije, zaradi česar na sodiščih nastajajo zastoji.

Odbor za otrokove pravice pri Združenih narodov je Slovenijo ob zadnjem pregledu izvajanja konvencije opozoril, da bi morala država pritožbe otrok obravnavati »na otroku občutljiv in hiter način«. Zato, dodaja Svetina, v njegovem uradu že načrtujejo ozaveščanje otrok o njihovi pravici do neposrednega vlaganja pritožb in se zavzemajo za otrokom dostopne in prijazne postopke.