Ljubljana - Slovenija je relativno dobro razvita država z dobrimi rezultati tranzicije, vendar za preboj med najboljše potrebuje odločne temeljite ukrepe na področjih, kjer ima največje razvojne težave. Dohitevanje povprečne razvitosti razširjene EU do leta 2013 zahteva, da v obdobju 2006-2013 Slovenija v povprečju presega stopnjo rasti razvitejših članic EU za tri odstotne točke. To pa je ambiciozen cilj, na zgornji meji dosegljivega, saj zahteva prestrukturiranje gospodarstva v smeri močnejših storitvenih dejavnosti.
Kot je povedal direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) Janez Šušteršič, omenjeni cilj predstavlja zgornjo možno mejo rasti slovenskega gospodarstva, ki je dosegljiva le ob optimalni implementaciji ukrepov Strategije razvoja Slovenije. Med leti 1993 in 2003 je bila povprečna stopnja realne gospodarske rasti 3,8-odstotna, dohitevanje povprečja EU do leta 2013 in zato potreben preskok v stopnji gospodarske rasti tako zahtevata tudi preskok v miselnosti in dvig potencialne gospodarske rasti.
Strategija razvoja Slovenije sicer zastavlja štiri strateške razvojne cilje države. Gre za gospodarski razvojni cilj, ki načrtuje omenjeno preseganje povprečne ravni ekonomske razvitosti EU, družbeni razvojni cilj navaja izboljšanje kakovosti življenja in blaginje državljanov. Za medgeneracijski in sonaravni razvojni cilj so na UMAR, kjer so strategijo pripravili, opredelili uveljavljanje načela trajnosti kot temeljnega kakovostnega merila, vključno s ciljem trajnostnega obnavljanja prebivalstva. Razvojni cilj v mednarodnem okolju pa je, da Slovenija s svojim razvojnim vzorcem, kulturno identiteto in angažiranim delovanjem postane prepoznavna in ugledna država.
Šušteršič je naštel ključne razvojne prioritete za doseganje zastavljenih ciljev, med drugim konkurenčno gospodarstvo in hitrejšo gospodarsko rast. To naj bi dosegli tudi s spodbujanjem podjetniškega razvoja in povečanjem konkurenčnosti, predvsem na področjih z visoko dodano vrednostjo - visokotehnoloških izdelkov in storitev.