Tiskane izdaje
»Za zdaj ni težav, tudi stavkajoči ne poročajo o nobenih zapletih. Razen po medijih, kjer so izražali pripravljenost na dialog, pa od pristojnih nismo prejeli še nobenega odziva,« je Radivoj Uroševič, predsednik Policijskega sindikata Slovenije, strnil dogajanja v prvem dnevu ponovno obujene stavke obeh policijskih sindikatov. Zanjo so se odločili, ker v desetih dneh niso dobili odgovora na pismo, v katerem so od nove vlade zahtevali, naj takoj začne reševati njihove zahteve. Prva je ponovna vzpostavitev leta 2016 pristavkanega razmerja med policisti in drugimi uniformiranimi poklici, saj so prepričani, da njihovo delo, odgovornost in pooblastila niso primerljivi z vojaki, cariniki in pravosodnimi policisti. Zahtevajo še posebne nagrade za vsako leto opravljenega dela, nadomestilo za opravljanje dela ob vsakem času (120 evrov bruto) in ovrednotenje prepovedi članstva v političnih strankah (60 evrov bruto).
Šarec: Ni razloga za paniko
»Vlada nikakor ne ignorira zahtev policistov,« je včeraj komentiral predsednik vlade Marjan Šarec, a dodal, da so prejeli zahteve prvi dan, ko se je formirala vlada, da pa vendarle potrebujejo nekaj dni, da postavijo vse, kot je treba. Za pogajalsko skupino so potrebni kompetentni ljudje. Ne vidi nobenega razloga za paniko. »Naloga obeh policijskih sindikatov je, da izposlujeta čim več za policijo,« je še dejal in dodal, da bodo v pogajanjih z vsemi sindikati videli, kje so in do kod lahko gredo.Podobno razumevanje pa pričakujejo tudi v preostalih treh skupinah, ki so se pozimi in spomladi zaradi specifičnih zahtev ločeno pogovarjale za izboljšanje svojega položaja. Danes bo spoznavno srečanje predstavnikov Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) z novim ministrom za izobraževanje, znanost in šport Jernejem Pikalom. »Delo v vzgoji, izobraževanju in znanosti je slabše vrednoteno, kot so primerljiva delovna mesta v drugih delih javnega sektorja. To bo osrednja tema pogovora,« je napovedal glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. Študije, ki jih je objavil OECD, po Štrukljevih besedah kažejo na nevarnost, da bo kakovost izobraževanja padla v dveh smereh: da bi učitelji izgubili motiv in da se mladi ne bi odločali za poklice v vzgoji in izobraževanju, ker bi videli, da je delo zahtevno, a slabo plačano. »Naše dolgoročno bogastvo so dobri učitelji. Upam, da bo politika to uvidela. Počasi bi že začeli biti plat zvona, da ne bo prepozno. Utegnili bi strateško zgrešiti prihodnost,« opozarja Štrukelj.
Ostali previdno čakajo
Izobraževalci so s Cerarjevo vlado že skoraj dosegli dogovor. A ga vladna stran naposled ni parafirala, tudi zato, ker je ta sporazum sprožil dodatne apetite v Koordinaciji stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek. Njihove zahteve so pravzaprav nekoliko v nasprotju s šolniki, saj zahtevajo linearno zvišanje, ki torej ne odpravlja zaostanka vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev glede na primerljivo usposobljene v zdravstvu in državni upravi. Pa tudi s policisti, ki želijo od drugih uniformirancev odstopati navzgor. »Čakamo vladna izhodišča, od tega bo odvisno, kako naprej,« se je Jakob Počivavšek vzdržal konkretnih napovedi.»Bomo videli, ali argumenti pri tej vladi štejejo več, kot so pri prejšnji,« pa je Zvonimir Vukadinovič, predsednik Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, skupaj s Sindikatom delavcev v zdravstveni negi Slovenije izrazil pričakovanja četrte skupine: »Če stavkajo policisti, prizadenejo proračun, če stavkamo mi, prizadenemo državljane, zato se vedno odločimo za najmilejše oblike prekinitve dela,« je še dejal Vukadinovič. Tudi oni so marca že uskladili predlog besedila kolektivne pogodbe s postopkom za sprejetje standardov in normativov, kar je bila, poleg odprave plačnih anomalij, ena njihovih bistvenih zahtev, a jih je odstop vlade prehitel.
Cerarjeva vlada je bila za rešitev stavkovnih zahtev vseh štirih skupin pripravljena nameniti 306 milijonov evrov, vprašanje pa je, s katere točke namerava kreniti nova ekipa.
