Tiskane izdaje
Ljubljana – Po nedavni uveljavitvi nižje notarske tarife se napovedujejo nove spremembe, katerih namen je natančneje določiti postopek izbire kandidata za imenovanje na notarsko mesto, ki naj bi – po prepričanju pravosodnega ministrstva – še bolj kot doslej omogočal izbiro najustreznejšega kandidata v skladu z merili, določenimi z zakonom.
Po predlogu sprememb zakona o notariatu naj bi določili tudi rok za vložitev tožbe v upravnem sporu v postopkih imenovanja in razrešitve notarja – ta rok bo 15 dni, prav tako pa se določa 30-dnevni rok za odločitev sodišča prve stopnje in enako dolg rok za odločitev sodišča druge stopnje, s čimer naj bi odpravili dolgotrajnost postopkov pri imenovanju in razrešitvi notarjev.
Gre za četrto spremembo tega zakona od ponovne uvedbe notariata v Sloveniji leta 1995, do katere so se včeraj opredeljevali člani parlamentarnega odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje in podprli vsa vladna dopolnila k predlogu zakona. Tako naj bi bilo med drugim v zakonu jasno določeno, kdaj kandidat za notarja ni oseba, vredna javnega zaupanja. To je takrat, ko je na podlagi dosedanjega dela, ravnanja in obnašanja utemeljeno sklepati, da poklica ne bo opravljal strokovno in pošteno, ali da kot notar ne bo varoval ugleda ter nepristranskosti, ali če je bil obsojen na kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno nevreden za opravljanje notariata. Te okoliščine bo preverjala in ugotavljala komisija, ki jo bo imenoval pravosodni minister; ta ima sicer zadnjo besedo pri izbiri notarja na določeno mesto.
S tokratno spremembo zakona o notariatu naj bi se dostopnost do imenovanja na notarsko mesto povečala s tem, da se k petim letom praktičnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu glede načina pridobitve praktičnih izkušenj na pravniških delih kot enakovredno določa enoletno pridobivanje izkušenj pri notarju ali pri odvetniku, na sodišču, državnem tožilstvu ali pri državnem pravobranilstvu. Notarska zbornica Slovenije (NZS) je menila, da podaljševanje zahtevane delovne dobe po pravniškem državnem izpitu ni potrebno, še zlasti ker morebitne daljše izkušnje na nekaterih pravnih področjih ne bi prispevale h kakovostnejšemu delu notarja (na primer na kazenskem področju). Zato so v NZS predlagali, da bi bila bistveno bolj učinkovita uvedba ustreznega notarskega izpita, kar bi zagotovilo, da bodo prijavljeni kandidati imeli specifično strokovno znanje s področja notariata. Toda parlamentarni odbor predloga notarske zbornice ni podprl.
