Kako preprečiti sovražni govor na internetu?

Sovražni govor je izražanje mnjenj in idej, ki so po svoji naravi diskriminatorne (ksenofobične, rasistične, homofobične in podobno) in uperjene proti različnim manjšinam (etničnim, narodnim, verskim, kulturnim, spolnim in podobno). Temelji na prepričanju, da so nekateri ljudje manjvredni. Tako so zapisali na internetni strani spletno oko, kjer lahko vsakdo prijavi sovražni govor ali otroško pornografijo.

Na današnji okrogli mizi so se razpravljalci strinjali, da je sovražni govor kljub prej navedeni definiciji precej težko prepoznati. »Predvsem je problem v nas samih in družbi, v kateri živimo, saj smo neprimernega, žaljivega ali celo sovražnega govora tako navajeni, da ga sploh več ne opazimo,« je prepričana urednica spletnega portala delo.si. Sonja Merljak Zdovc. Sovražnega in neprimernega govora se ne poslužujejo samo komentatorji pod krinko anonimnosti, tako govorimo tudi že odkrito. To v praksi kažejo nekateri primeri pozivanja k pretepanju, celo ubijanju na postih. Kot je povedala Merljakova, se na portalu s tem vsakodnevno soočajo in iščejo načine, kako zvišati kulturo komuniciranja pri komentarjih. Problem je anonimnost komentatorjev. Poskušali so tudi ukrepati v smeri ukinjanja anonimnosti, vendar ljudje temu zelo nasprotujejo. »Sama se zavzemam za ukinitev anonimnega komentiranja, vendar še iščemo rešitve, kako to storiti,« je še dodala.

Urednica spletnega portala časnika Dnevnik Saša Mrak se je strinjala, da je veliko neprimernih komentarjev in celo sovražnega govora, vendar je meja med njimi zelo tanka. Komentatorji se zavedajo prednosti anonimnosti. Prijavi se namreč lahko vsak s poljubnim imenom in elektronskim naslovom in zato si v tem prostoru več dovolijo. Trenutno to rešujemo z moderatorstvom komentarjev tako kot na delo.si.«

Kje je torej ta meja med (zgolj) nekulturnim in sovražnim govorom ter s tem kazensko pregonljivim dejanjem. Vrhovni državni tožilec Aleš Butala sicer meni, da je potrebno najhujše oblike sovražnega govora kaznovati, tako kot je določeno z zakonom. Vendar pa je po njegovem mnenju zgrešeno misliti, da bomo ta problem rešili le s pravom. »Treba bi bilo delovati preventivno in vzgajati mlade, ki so z internetom seznjanjeni že od malega. Treba je paziti, katere spletne strani obiskujemo, kaj in kako pišemo. Vsi se zavedamo, da sovražni govor obstaja, zato je treba pač v najhujših primerih ukrepati.«

Jernej Rovšek, namestnik varuhinje človekovih pravic, je spomnil, da je javno spodbujanje sovraštva in nestrpnosti kaznivo. Skrajne primere bi bilo treba pripeljati tudi do obsodb, saj je to najboljša oblika preventive, meni. »To bi bilo opozorilo ljudem, da jih lahko doleti kazen. Vendar pa internet še vedno ostaja področje, ki je premalo regulirano.«

Ales Butala je še poudaril, da je kljub vsemu treba uporabljati miroljubna sredstva za reguliranje spletnega komentiranja. »S kazenskimi pravom ne bomo rešili problema sovražnega govora na internetu. Ni moč vsega polagati na represijo, na kazensko-pravni pregon. Poskušati bi morali z osveščanjem in soočanjem različnih mnenj, vzgajanjem mladih. Za sovražni govor gre tedaj, ko to naredimo z namenom, da dosežemo neko posledico, ki ni dovoljena. V najhujših primerih je sankcija potrebna, vendar mora država zagotoviti sistem, da se bo v takšnih primerih odločalo v razumnih rokih.«

Rovšek je povedal, da se mu zdi nenavadno, da tožilstvo govori samo o preventivi. »Tudi mi mislimo, da kazenski pregon ni edina pot, je pa zelo pomembna.« Benjamin Lesjak, strokovnjak za zasebnost na spletu (SAFE.SI) je poudaril, kako pomembno je kulturno in etično obnašanje na internetu vključiti že v procese izobraževanja.

Vsi razpravljalci so se strinjali, da je treba biti previden, katere podatke na internetu razkrijemo. Benjamin Lesjak je opozoril, da se moramo zavedati, da je facebook zasebno podjetje, ki s podatki svojih uporabnikov nemalo zasluži. Zavedati se moramo, da podatki, ki jih enkrat objavimo, nikoli več ne izginejo. Se ne zbrišejo.

Mag. Mišo Alkalaj z inštituta Jožef Štefan je opozoril še na problem piratstva, da je prenos podatkov, na primer preko bittorrenta, nezakonit. »Po listini Acta, ki jo bo nedvomno podprla tudi Slovenija, vam bodo v primeru nezakonitega prenosa podatkov, onemogočili doživljenjski dostop do interneta, zaplenili računalnik itd.« Alkalaju se sicer problem sovražnega govora zdi minoren, saj, kot pravi, lahko spletno stran s sovražnim govorom zapustimo in na nas kot razumska bitja ne more vplivati.