Tiskane izdaje
Kozje – Ta teden se je v Kozjem v času Praznika kozjanskega jabolka, ki ga organizira Kozjanski park, spet zbral del cveta slovenskih mikologov. Za nabiralce gob sicer ni bilo, a za njihove mikroskope in latinske knjige povsem dovolj.
Na tradicionalno strokovno mikološko srečanje dr. Dušana Verščaja so letos prišli strokovnjaki, kot so Anton Poler, Slavko Šerod, Ana Ivanovič, Luka Šparl in gost iz južnomoravskega Brna dr. Vladimir Antonin. Za svetovalca in vodnika jim je bil biolog iz Kozjanskega parka Dušan Klenovšek. V motel Ribnik so do danes prinašali vzorce gliv, jih sušili, dolge ure proučevali pod mikroskopi, prelagali knjige, razpravljali, ugotavljali in si zapisovali.
Mikološka zveza Slovenije (MZS) tudi s tem srečanjem spodbuja znanstveno proučevanje domačih gliv. Antonin, lastnik znanstvenega doktorata iz biologije in poklicni mikolog, je vmes skočil še v Podsredo in predaval v Kozjanskem parku. O čem? »O varstvu gliv in o tem, kako se tega lotevamo na Češkem. Razmere so podobne kot pri vas in povsod po Evropi. Večina ljudi se zaveda, da je treba varovati rastlinstvo in živali, torej naravo, le redki pa vedo, da je treba varovati tudi glive. Glive niso pomembne samo za nabiralce gob, temveč imajo pomembno vlogo pri ravnovesju v naravi, pri izmenjavi snovi in energije, zagotavljanju dobrega stanja v gozdu,« je pojasnil.
Delo slovenskih mikologov, njihovo strokovno literaturo in tudi slovensko zakonodajo češki strokovnjak dobro pozna: »Lahko rečem, da je varovanje gliv v Sloveniji razmeroma dobro. Tu na Kozjanskem sem videl tudi nekaj rastišč gob vlažnic, ki so indikator neonesnaženega okolja, kar je res razveseljivo.«
Mikologe z najvišjimi strokovnimi nazivi, kot sta determinator mentor in determinator samostojni svetovalec, do katerih je mogoče priti le z zahtevnimi izpiti, za mentorstvo pa so pogoj še določena starost, znanje latinščine in še enega svetovnega jezika, strokovne objave, izpit iz mikroskopiranja in delovanje v vsaj šestih gobarskih društvih, je prišel pozdravit tudi predsednik MZS Amadeo Dolenc. Ni bil najbolj židane volje.
»Letošnji program MZS bomo v najpomembnejših točkah izvedli, imamo pa težave s financiranjem. Nadaljuje se zbiranje vzorcev in podatkov o novih, bolje rečeno, še ne popisanih vrstah gliv, ki jih je po nekaterih domnevah še približno tisoč. Na uradnem seznamu gliv imamo zdaj nekaj manj kot 2000 gliv. Za uvrstitev nanj veljajo zelo stroga pravila in o tem odloča strokovna komisija, ki jo vodi Šerod. Posušene vzorce hrani Gozdarski inštitut Slovenije v mikoteki. Za zdaj so v njej le novejši vzorci in trudimo se, da bi vanjo dobili vzorce vseh gliv, ki so na uradnem seznamu gliv Slovenije. Na spletnih straneh MZS je mogoče izvedeti vse o tem,« razlaga Dolenc.
Obseg letošnjega dela je morala MZS oklestili, ker niso bili uspešni na razpisu ministrstva za kmetijstvo in okolje. Imajo trojni status društva v javnem interesu na področju narave, okolja in kmetijstva. »Čeprav so nam zagotavljali, da bomo s svojim projektom zagotovo uspešni, saj smo predlagali, da usposobimo okoljske inšpektorje, ki nadzorujejo upoštevanje predpisov o nabiranju in zaščiti gob, v projektu pa so se skrivala tudi zelena delovna mesta, nam ni uspelo. Inšpektorjev je tako ali tako premalo, nekateri za nadzor tudi strokovno niso usposobljeni in lahko nadzirajo le količino nabranih gob, ne pa tudi nabiranja 41 zavarovanih vrst. Poleg tega se pri nas največ gobari ob koncu tedna, ko imajo inšpektorji prosto. Z denarjem z dveletnega razpisa, šlo je za skromnih 7000 evrov, smo želeli na terenu zbrati manjkajoči material, pripraviti strokovno literaturo za pripravnike v društvih, za usposabljanje na srednjih kmetijskih šolah, za poklicne in prostovoljne naravovarstvene nadzornike, predvsem pa za inšpektorje. To bo zdaj moralo počakati na naslednji razpis in izgubili bomo dve leti, se huduje Dolenc.
Predvsem ga jezi, da njihovi statusi organizacije v javnem interesu niso upoštevani na razpisih, v kakšni konkurenci so ostali brez denarja za povečanje varstva gob, pa ponazori: »Na istem razpisu je pet hiš iz vasi, ki jo poznam, dobilo financiranje za raziskovanje dihurjev. Bi rekel v prispodobi, da je ta razpis res malo smrdel.«
