Kako so se podjetniki nekega dne zbudili kot obrtniki

Nekateri podjetniki so nas opozorili, da je po novem obrtnem zakonu Obrtno-podjetniška zbornica Slovenija (OZS) sama sestavila listo obrtnih in obrti podobnih dejavnosti, oni pa so čez noč postali njeni člani.

Objavljeno
13. september 2009 20.34
Uredništvo Maga
Uredništvo Maga
Nekateri podjetniki so nas opozorili, da je po novem obrtnem zakonu Obrtno-podjetniška zbornica Slovenija (OZS) sama sestavila listo obrtnih in obrti podobnih dejavnosti, oni pa so čez noč postali njeni člani. To pomeni, da morajo plačevati članarino in davek na dejavnost, ki je sploh ne opravljajo. Nekateri potezo razumejo kot nasilno širitev, ki je postala mogoča, odkar je članstvo v gospodarski zbornici neobvezno. Ker so sezname obrtnih dejavnosti sestavljali na OZS, so zajeli kar 99 odstotkov vseh dejavnosti, pravijo razburjeni podjetniki.

Za razumevanje spremenjenega položaja OZS se je treba vrniti v čas prejšnje vlade, ko je tedanji gospodarski minister Andrej Vizjak uveljavil anglosaški način zastopanja gospodarskih subjektov, torej na temelju svobodne odločitve. To načelo je uveljavil predvsem v gospodarski zbornici, OZS pa je pustil pri miru. Medtem se je ta preimenovala v obrtno-podjetniško. Sledila pa je krepitev članstva, ki jo je omogočilo samovoljno uvrščanje dejavnosti na listo.

Samovoljno razlago predpisov o javnem naročanju so si privoščili tudi na agenciji za okolje (Arso), ki se je skupaj z državo odločila, da je treba sistem spremljanja in analiziranja voda nadgraditi. Za izpeljavo več deset milijonov evrov vrednega projekta bo Arso do leta 2015 izvedel 19 postopkov javnega naročanja. Da bi obsežni projekt učinkoviteje in hitreje uresničili, so sklenili z javnim razpisom poiskati zunanje svetovalce za pomoč pri administrativnem vodenju in oddaji javnih naročil za obdobje več kot petih let. Nanj sta se prijavila dva konzorcija, Praetor s samostojno podjetnico Petro Sirc, PS projektno svetovanje, ter Sl Consult s podjetjem JHP projektne rešitve in odvetnikom Alešem Avbrehtom. Agencija, ki je med merili za oddajo javnega naročila navedla, da bo pri odločitvi upoštevala ekonomsko najugodnejšo ponudbo, je izbrala Praetorjev konzorcij, čeprav je bila njegova ponudba za skoraj 150 tisoč evrov dražja od konkurenčne. Več v Delu Magu.

Preberete si lahko tudi intervju z nekdanjim poslancem LDS in novim direktorjem vladnega urada za verska vprašanja Alešem Guličem - Lekom, ki ga kot ateista zanima vse, kar je človeško, duhovno in transcendenčno.