Ljubljana – Da se v slovenskem političnem prostoru dogajajo pomembni premiki, kažejo tudi nenavadno številne javnomnenjske raziskave v zadnjih dneh. Podrobneje smo pregledali pet takih raziskav, opravljenih v tem mesecu, ki kažejo na vzpon javnomnenjske podpore socialnim demokratom in posledično izgubo prvega mesta demokratske stranke.
Primerjali smo pet raziskav, opravljenih v marcu. Vse so bile opravljene po telefonu. Štiri od teh so naročili posameznih mediji: Demokracija, Večer, Mladina in RTV Slovenija. Peta, Politbarometer, pa je del dolgoročnega projekta Centra za raziskovanje javnega mnenja pri Fakulteti za družbene vede. Odkar se je vladni urad za informiranje umaknil kot financer te raziskave, jo opravijo samo še štirikrat na leto. Prvo letošnje merjenje je bilo opravljeno ta mesec.
V vseh petih raziskavah so anketarji vprašanim zastavili več vprašanj. Tukaj primerjamo odgovore na vprašanje, ki se je v vseh petih glasilo približno takole: »Koga bi volili, če bi bile volitve jutri?« Ob tem povejmo, da v posameznih anketah postavljajo več sorodnih vprašanj. Tako denimo v Politbarometru tiste, ki se ne odločijo za nobeno od strank, vprašajo še, katera od strank jim je najbliže. Seštevek obeh odgovorov potem predstavijo kot strankarske preference.
Zaradi primerljivosti smo tu upoštevali samo rezultate na vprašanje, ki je v vseh anketah smiselno enako: koga bi volili.
Kljub enakemu vprašanju pa rezultati niso neposredno primerljivi. V nekaterih raziskavah anketarji ponudijo vprašanim izbiro med možnimi odgovori, v drugih gre za odgovore na priklic: anketar postavi vprašanje in brez nadaljnjih razlag počaka na anketirančev odgovor. Razumljivo je, da je v drugem primeru večji delež odgovorov »ne vem«.
Poleg tega na izid vpliva tudi umestitev vprašanja v potek ankete. Če anketiranim najprej postavijo vprašanje, ali se nameravajo udeležiti volitev, jih razumljivo več odgovori, da ne bodo šli na volitve, kot pa v anketah, kjer takoj vprašajo, koga bodo volili. Razlike tudi nastopijo, če pred vprašanjem o volilni izbiri postavijo še kako drugo vprašanje o političnih razmerah.
Več o rezultatih primerjalne javnomnenjske analize si preberite v današnjem tiskanem Delu