Kako spretni so in bodo morali biti starejši v e-svetu

Ljubljana – Vprašanje, koliko je generacija 55+ že vključena v sodoben, digitalni svet in kako jo še bolj vključiti, je bilo skupni imenovalec posvetovanja o zagotavljanju e-storitev za starejše, ki so se ga udeležili organizacije, podjetja in pomembni javni zavodi, kot je ZPIZ, kjer je posvet potekal. Gotovo je eden od ciljev, da so tudi starejši čim bolj e-vključeni in tako med drugim povezani. Aprila prihodnje leto naj bi v Sloveniji gostili mednarodni posvet o e-storitvah in e-vključenosti starejših.

Med udeleženci so bili zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavod za zdravstveno zavarovanje, ministrstvo za delo, inštitut za javno zdravje, Telekom, druge zdravstvene, gospodarske in kulturne ustanove, Narodna in univerzitetna knjižnica, Mestna knjižnica Ljubljana, združenje bank, gospodarska zbornica ... Zanimivo, da se posveta ni udeležilo ministrstvo za javno upravo, ki je na področju e-delovanja aktivno.


Vsi sodelujoči so razlagali, kakšne so njihove e-storitve, kako jih lahko ljudje, seveda tudi starejši, uporabljajo in se vanje bolj ali manj intenzivno vključujejo, kje se odpirajo nove e-poti, zakaj nekateri javni registri, kot je register fizioterapevtov, ki so za starejše pomembni, niso odprti. Digitalni svet je brez dvoma priložnost, da se starejši, ki so vse bolj e-pismeni, skozi vse te portale in druge digitalne poti in storitve povezujejo, če povzamemo dr. Jožeta Gričarja, ki je kot programski koordinator posvet povezoval. Dr. Gričar, zaslužni profesor mariborske univerze in dejaven v združenju e-seniorjev, je poudaril: »Potrebujemo sodelovanje, seveda tudi starejši, e-storitve so dolgoročen projekt. Pomembno je mednarodno sodelovanje, kanadsko ministrstvo za starejše, denimo, je letos že dvanajstič izdalo priročnik o e-storitvah za starejše.«
Generalni direktor ZPIZ Marijan Papež je na posvetu prav tako napovedal priročnik za starejše. »Nova tehnologija ni dovolj, vedeti moramo, kako deluje, sicer bo veliko e-rešitev šlo v prazno.«

Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS:

Ugotavljamo, da so temeljni izzivi za bolj učinkovito in kakovostno zdravstveno oskrbo prebivalstva, na katere je mogoče odgovoriti tudi s sodobnimi tehnologijami in e-poslovanjem. Prav tako je pomemben razvoj zdravstvenih aplikacij, zlasti elektronskega zdravstvenega kartona. Foto Roman Šipić

ZPIZ in ZZZS sta že brezpapirna

Na posvetu sta se predstavila »množična« zavoda, za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) in za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), veliki ustanovi, ki s svojimi strankami brezpapirno poslujeta, potem ko je veliko njihovih storitev postalo elektronskih. Papež je povedal: »ZPIZ zavaruje 938 tisoč oseb, pokojnine pa izplačuje 617 tisoč upokojencem v Sloveniji in več kot 50 državah po svetu. Na zavodu intenzivno razvijamo informacijsko-komunikacijske tehnologije, s čimer omogočamo sodobne in učinkovite storitve e-poslovanja za stranke ter sodoben in prijazen informacijski sistem za učinkovito in brezpapirno izvajanje poslovnih procesov v okviru digitalnega poslovanja. Tako končujemo digitalno preobrazbo in digitalizacijo svojega poslovanja. Vsi poslovni procesi, od prejema vloge do priznanja pravice ter izdaje odločbe o pravici, v večini postopkov potekajo popolnoma brezpapirno.« Njihove e-storitve uporablja več kot 67 tisoč registriranih uporabnikov s kvalificiranim digitalnim potrdilom, od katerih je 30 tisoč starejših od 55 let. Še več je strank, ki uporabljajo storitev informativnega izračuna datuma upokojitve in višine pokojnine, saj je ta dostopna tudi neregistriranim uporabnikom. Vsako leto naštejejo več kot 150 tisoč obiskov.


Tudi na zavodu za zdravstveno zavarovanje so digitalni. Temeljno poslanstvo ZZZS, kakor je poudaril generalni direktor Marjan Sušelj, je, da z zbranimi sredstvi omogoča zavarovanim osebam enake možnosti dostopa do zdravstvenih storitev in drugih pravic iz zavarovanja, zato krepijo elektronsko poslovanje z zavarovanci: »Razmah e-storitev na daljavo in dostopnost e-storitev 24 ur na dan, 365 dni na leto tudi zavarovancem zagotavljata občutne prihranke v času in stroških. Takšne storitve so še posebej dobrodošle za starejše in gibalno ali drugače telesno ovirane, saj lahko poslujejo z zavodom na daljavo, doma po spletu, s sms-sporočili.« Po direktorjevih besedah ZZZS daje velik poudarek naročanju evropske kartice zdravstvenega zavarovanja po spletu, lani so jih tako izdali že 428.276 ali 81 odstotkov vseh evropskih kartic. Zadnji dve leti zavarovanci lahko prek spleta naročijo tudi slovensko kartico zdravstvenega zavarovanja, lani je bilo po tej poti naročenih že 18.973 kartic. Poleg tega sta spletna rešitev in možnost kratkega telefonskega sporočila za zavarovance dobrodošli pri preverjanju urejenosti obveznega zavarovanja, saj imajo takih elektronskih preverjanj več 500.000 na leto. »Na področju zdravil, kjer so starejši pogostejši uporabniki,« je še dejal Sušelj, »sta vedno bolj pomembna informiranje o dostopnosti zdravil v breme zdravstvenega zavarovanja in informacija, katero je dostopno brez doplačila. Temu je namenjena spletna stran Centralna baza zdravil. Lani je ta stran imela 492.675 obiskov.«

Pomembni so stiki: digitalni, a tudi človeški

Priložnosti, ki jih ponuja sodobna tehnologija z e-rešitvami in e-storitvami, je veliko in so koristne tudi za starejše, za sedanje in vse prihodnje, ki tako lahko sodelujejo in so hkrati vključeni. A kot je dejal dr. Jože Gričar, je to dolgoročen proces, pri katerem ne gre brez sodelovanja, tako doma kot čezmejno. Ob poudarjanju pomena tehnologije pa je dr. Božidar Voljč, med drugim svetovalec na SAZU za javno zdravje, zdravstveno gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, opozoril, da je treba biti pozoren na probleme starejših: na njihovo največjo bolezen, osamljenost. Zato so zelo pomembni dotiki, pogled v oči, kajti socialni stiki so tisti, ki ljudem podaljšujejo življenje.