Kako trden je most?

Neuspešni prvi poskus prepričevanja opozicijskih socialdemokratov, brez katerih Jadranka Kosor v saboru ne more računati na dvotretjinsko podporo, ki jo potrebuje za podpis arbitražnega sporazuma, ni načel optimizma hrvaške premierke. V Bruslju je napovedala, da bi dogovor - od katerega v Ljubljani pričakujejo ureditev meddržavnega spora, v Zagrebu pa si obetajo hitrejši finiš pristopnega procesa, brez nevarnosti novih blokad - lahko podpisali že prihodnji teden, najverjetneje v Stockholmu. Tudi na slovenski strani ne skrivajo optimističnih pričakovanj, čeprav je postopek za potrditev dogovora o arbitraži na Hrvaškem šele na začetku. Premierka Kosorjeva mora namreč najprej prepričati čim večji del opozicije, potem pa še iztržiti privolitev parlamenta, brez katere sporazuma sploh ne more podpisati.

Obe vladi si obetata najugodnejši razplet 18-letne sage reševanja vprašanja meje. »Mi smo tista generacija politikov, ki ima priložnost ta sporazum podpisati ali ne podpisati«, je v Bruslju vzneseno izjavila Kosorjeva. »Posebej pomembno« se ji zdi, da sta s Pahorjem »našla most, čez katerega greva lahko oba, čeprav pripadava različnim političnim družinam«. Namig na vodjo opozicije Zorana Milanovića - sicer strankarskega kolega našega premiera -, ki si je zaradi nasprotovanja Slovenije stiku z odprtim morjem »vzel čas za premislek«, gotovo ni naključen.

Kljub optimizmu in lepim obetom obeh strani pa je arbitražni sporazum še pred celo vrsto ovir. Lahko ga ustavi že sabor, če Kosorjevi ne da mandata za podpis, še večja verjetnost pa je, da bi pozneje nasedel na referendumu. Takšen epilog bi dogovarjanje o meji med sosedama vrnil na začetek prehojene poti, hkrati pa najverjetneje pahnil v negotovost hrvaška pristopna pogajanja z Unijo. Celo v Zagrebu namreč ne izključujejo nevarnosti ponovne blokade širitvenega procesa. Toda zastoj ne bi prizadel samo Hrvaške, temveč bi zapitek utegnile plačati tudi preostale države jugovzhodne Evrope.

Iz petkove tiskane izdaje Delo