Kako uporabna je slovenska e-uprava?

Ljubljana – Slovenska e-uprava je po mnenju ministra za javno upravo Gregorja Viranta uspešen projekt. Po zadnjih merjenjih naj bi bila na sedmem mestu med evropskimi e-državami. Merijo pa to, kaj države ponujajo v e-obliki. Toda zgolj preštevanje storitev še zdaleč ne da celostne podobe in še ni zadosten argument za oceno uspešnosti.
Eden najpogostejših očitkov, ki so ga deležne elektronske storitve slovenske državne uprave, je njihova uporabniška neprijaznost: načeloma dobre zamisli, ki jih pokvari slabša izpeljava.

''Kakovostna elektronska storitev vas mora prijateljsko voditi za roko in vam svetovati. Povedati, kaj mora uporabnik narediti, kateri gumb mora klikniti, in mu predstaviti nadaljnje korake. Tega državne e-storitve še ne znajo. Pogrešam tudi zavest, da je kaj takega sploh treba.'' Te misli je na okrogli mizi o uporabnosti storitev e-upravi, katere povzetek objavljamo v tokratni prilogi FT, podal spletni strateg Vuk Čošić. In tudi minister Virant se je moral strinjati, da uporabniki dejansko pogosto dobijo polizdelke, kar kvari ugled e-uprave.

Ta ocena velja predvsem za storitve, ki državljanom nadomeščajo pot na upravno enoto. Storitve za podjetja naj bi bile nekoliko bolj dodelane, predvsem pa so takrat, ko so končno na voljo, dejansko dodana vrednost. Pomembni sta tudi informatiziranost javne uprave in interakcija med posameznimi organi. To poenostavi postopke in odpravi birokratske ovire. Saj tudi minister nenehno poudarja, da e-uprava ni toliko tehnološki projekt kot predvsem projekt poenostavljanja postopkov. Kako daleč je z vsem tem Slovenija, smo poskušali izvedeti na omenjeni okrogli mizi.

Preberite v prilogi Delo FT!