Kako velika bo ljubljanska džamija?

Ljubljanski župan Zoran Janković in mufti v Sloveniji Nedžad Grabus sta se v Mestni hiši prvič uradno pogovarjala o novi lokaciji za džamijo na Parmovi ulici. Grabus je s predlogom zadovoljen in ga bo v petek predstavil islamski skupnosti, župana in ljubljanski mestni svet pa bo z odločitvijo seznanil v ponedeljek. Janković napoveduje direktno prodajo zemljišča že v prihodnjem letu.

Po Grabusovih besedah so od župana za novo lokacijo dobili zagotovila, s katerimi so zaenkrat zadovoljni, celo bolj kot s prejšnjo lokacijo ob Cesti dveh cesarjev na ljubljanskem Barju. Mestna občina Ljubljana islamski verski skupnosti ponuja približno 6000 kvadratnih metrov veliko zemljišče ob Parmovi ulici, ki je po Jankovičevih besedah v mestni lasti in brez hipotek.

Župan je spomnil, da so si predstavniki islamske verske skupnosti skupaj s podžupanom Janezom Koželjem in mestnim svetnikom Miho Jazbinškom lokacijo na Parmovi ulici že ogledali. Prihodnji teden tako na mestni občini pričakujejo od islamske verske skupnosti, da sporočijo, kako velik naj bo objekt, je dejal Janković in dodal, da bodo objekt nato poskušali umestiti na izbrano zemljišče.

V prvem kvartalu bo šel po Jankovičevih besedah na mestni svet predlog za direktno prodajo zemljišča po cenitvenem poročilu, ki bo narejeno po umestitvi načrtovanega objekta na zemljišče. Zemljišče naj bi po županovih zagotovilih islamski verski skupnosti prodali v letu 2007. Nato bodo stekle priprave na spremembo prostorskih aktov, gradnja pa bi se lahko začela v letu 2008.

"Od tu naprej je zahteva mesta in tudi dogovor z muftijem, da je objekt evropski in da je umeščen v ljubljansko arhitekturo," je pojasnil Jankovič. Arhitektura mora biti po županovih besedah v ponos ne samo muslimanom, ampak tudi Ljubljani.

Osman Đogić zadržan do nove lokacije za džamijo

Nekdanji mufti islamske skupnosti v Sloveniji Osman Đogić, ki od maja vodi novoustanovljeno Slovensko muslimansko skupnost, je pojasnil, da je zadržan do predloga o novi lokaciji za džamijo na Parmovi ulici. Slovenska muslimanska skupnost je izločena iz pogovorov o gradnji džamije, je dejal Đogić in dodal, da je zanje pomembno, na kakšen način in kdo bo gradil džamijo.

Izjava Grabusa, da bodo džamijo lahko uporabljali vsi muslimani, je politična, meni Đogić, saj je to razumljivo. Ne zdi pa se mu sprejemljivo, da se pri gradnji džamije ne upošteva obeh skupnosti in da bo islamski verski center v Sloveniji gradila skupnost, katere voditelj je bil nastavljen zunaj Slovenije.

Župan se o džamiji dogovarja z islamsko skupnostjo in o tem bo tudi muslimanska skupnost podala svoje mnenje, je pojasnil Đogić in dodal, da med muslimani veliko ljudi sploh ni za islamsko versko skupnost, ki je povezana s Sarajevom. Prav zato Đogić predlaga, da se o izgradnji verskega centra pogovarjata obe skupnosti.

Omenil je možnost, da bo muslimanska skupnost kot pravna oseba sama izrazila željo za gradnjo svojega centra, ker ne želijo sodelovati v centru, ki ga bo gradil Grabus ali islamska skupnost. Poudaril je, da se tega ne zavedajo dovolj ne župan ne državni organi. Muslimanska skupnost obstaja in ima po Đogićevih besedah iz dneva v dan več članov, vendar je izločena iz dogovorov o gradnji džamije.

Koželj: Džamija na Parmovi bo sprožila proces preobrazbe območja

Po programu in arhitekturi se džamija bolj vraste v prostor v mestnem središču kot pa v predmestnem okolju, je prepričan ljubljanski podžupan, pristojen za urbanizem, Janez Koželj. To je tudi eden od njegovih osnovnih argumentov v prid novi lokaciji za džamijo na Parmovi ulici, kjer objekt zaradi bližnjih visokih stavb ne bo potrebno omejevati glede višine. Hkrati pa bo džamija po Koželjevem mnenju sprožila proces preobrazbe območja, ki sodi med večje komplekse degradiranih zemljišč v mestu.

Lokacija za džamijo je v središču mesta in hkrati v njegovem zaledju, je dejal Koželj. Takšno versko, izobraževalno in družbeno središče se po njegovem mnenju lažje vraste v mestno središče, kjer so zgoščene različne dejavnosti. "Tako središče le dopolni pestro dogajanje in prispeva k urbanosti mesta, kot pa če to postavimo v prostor, ki ima samo eno pretežno rabo, najpogosteje je to stanovanjska raba," je dejal podžupan.