Kako vrniti milijardo evrov dolga?

Ljubljana – Parlament bo na redni januarski seji, začela se bo šele prihodnji ponedeljek, med drugim obravnaval dva predloga za državna posojilna poroštva. Skupina poslancev SDS in SLS predlaga, naj država jamči za 1,5 milijarde tolarjev posojila, ki ga bo najela Univerza na Primorskem, državni avtocestni družbi pa bi po predlogu vlade odobrili državno poroštvo za posojilo v doslej rekordni višini milijardo in 30 milijonov evrov (247 milijard tolarjev). Zakon o izvrševanju letošnjega proračuna dovoljuje, da država lahko izda za največ 150 milijard tolarjev poroštev.

Vlada zahteva, naj poslanci soglasje in poroštvo tega v zgodovini države največjega posojila potrdijo po hitrem postopku, sicer bo po besedah novega generalnega sekretarja vlade Boža Predaliča prišlo do zastoja pri gradnji avtocest, kar bi imelo težko popravljive posledice za delovanje države. Predalič te trditve ni podrobneje pojasnil in kolegij predsednika državnega zbora je z glasovi vodij poslanskih skupin strank vladne koalicije danes tej zahtevi ugodil in tudi to poroštvo uvrstil na dnevni red januarskega zasedanja državnega zbora, na katerem bodo obravnavali tudi letošnji načrt gradnje in obnove avtocest.

V obrazložitvi tega predloga zakona o soglasju in poroštvu vlada napoveduje, da bo Dars posojilo v 25 letih vrnil z višjo cestnino, ki jo bo pobral z uvedbo elektronskega cestninjenja, z višjimi koncesijskimi dajatvami in z zmanjšanjem stroškov v Darsu.

V opozicijskih LDS in SD sicer načrtovani gradnji avtocest ne nasprotujejo, vendar tem napovedim ne verjamejo. Prepričani so, da državna avtocestna družba tolikšnega dolga ne bo zmogla, razen če, kot je dejal Anton Rop, ne zviša cestnine za vsaj 40 odstotkov. Zato bo ta dolg, ki je skoraj tolikšen, kot je slovenski del 40-letnega dolga nekdanje skupne države, zelo verjetno padel na ramena davkoplačevalcev. Opozicija vladi tudi zameri, da je za letos v proračunu za avtoceste namesto prvotno predlaganih 38 namenila le osem milijard tolarjev, razliko očitno namenila drugim zadevam, državno avtocestno družbo pa pahnila v izgubo in najemanje tako velikih posojil. Ti, ki zdaj brez besed prikimavajo neverjetno visokemu zadolževanju, so še pred dobrim letom in več na veliko kritizirali vsak predlog takratne vlade za bistveno manjše zadolževanje, je bil do molka kolegov iz strank vladne koalicije kritičen Anton Rop.

Poleg teh dveh zakonov o poroštvih za najeta posojila bodo poslanci na rednem zasedanju obravnavali še več kot 30 drugih točk dnevnega reda. Med njimi je devet sprememb zakonov, denimo o vojnih invalidih, o azilu ali o sistemu plač v javnem sektorju, ki jih bodo poslanci obravnavali po skrajšanem postopku. Na podoben način nameravajo poleg omenjenega spornega državnega poroštva potrditi tudi sveženj sprememb treh pravosodnih zakonov, ki so sicer povezane s plačami in dodatki sodnikov, tožilcev in pravobranilcev, toda s spremembo zakona o državnem tožilstvu se uvajajo tudi pomembne vsebinske spremembe, kot so posebne skupine tožilcev. Osem zakonov, med njimi zakon o zdravilih, čaka na drugo obravnavo, prve, to je splošne razprave pa bo deležen predlog novega zakona o društvih.

Več preberite v sobotnem tiskanem Delu.