Kako zdaj nadzorujejo okužene z virusom

Število obolelih hospitaliziranih in število potrjenih za boleznijo covid-19 je seveda precej manjše od tistih, ki so se z virusom okužili in ga lahko širijo naprej. Napoteni v karanteno oziroma izolacijo pa morda navodil ne spoštujejo. Takšen primer je včeraj odjeknil na Obali. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je že večkrat izjavil, da se nekateri, ki bi »morali biti doma v karanteni, prosto sprehajajo naokoli«. Se je pa nameri o lokacijskem sledenju pripravljen odpovedati, je dodal.

Namen problematiziranih členov (103. in 104. člen, ki sta predvidela širitev pooblastil policije tudi na vstop v stanovanje posameznika, ki je bil napoten v karanteno v domačem okolju in ob njegovem soglasju tudi sledenje prek njegovega mobilnega telefona) interventnega koronazakona je po Hojsovih besedah preprečiti nepooblaščeno gibanje okuženih oseb. Na pobudo SMC je vlada že umaknila 104. člen, ki bi policiji dajal pooblastilo za sledenje posameznikom brez odredbe sodišča, je stranka sporočila na twitterju, saj »takšnih posegov v temeljne ustavne pravice posameznikov niso mogli dovoliti«. Napovedana je tudi sprememba 103. člena.
 

Le malo prijav kršitev

Včeraj so zaradi poslabšanja stanja poklicali na pomoč iz piranskega vikenda lastnika iz notranjosti države. Moškemu so že pred dnevi potrdili okužbo s covidom-19 in ga poslali v karanteno na njegovem domu. Odšel je na vikend, kjer se mu je stanje močno poslabšalo, po priklopu na respirator so ga nato iz izolske bolnišnice prepeljali na infekcijsko kliniko v Ljubljani. Policija bo preiskala prijavo o sumu kršitve karantene. 





​Na zdravstvenem inšpektoratu pojasnjujejo, da zakon o nalezljivih boleznih predvideva dva različna ukrepa, in sicer karanteno in izolacijo. »Karantena je ukrep, s katerim se omeji svobodno gibanje in določi obvezne zdravstvene preglede zdravim osebam, ki so bile ali za katere se sumi, da so bile v stiku z nekom, ki je zbolel za covidom-19 v času njegove kužnosti.



Karanteno odredi minister za zdravje na predlog Nacionalnega inštituta za javno zdravje NIJZ,« pojasnjujejo na zdravstvenem inšpektoratu. Minister Tomaž Gantar je podpisal že 430 odločb o karanteni, štiri odločbe so v pripravi, v karanteni pa je 136 oseb.

Drugi ukrep je osamitev (izolacija), s katerim lečeči zdravnik ali NIJZ zbolelemu omeji svobodno gibanje. Zdravstveni inšpektorat je pristojen za odreditev izolacije, če oseba ne spoštuje navodila, ki ji ga je dal zdravnik. 



Aktivirani državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije poleg nadzora zdravstvenega inšpektorata nad izolacijo in ministra nad karanteno ter policije predvideva tudi pomoč civilne zaščite pri izvajanju posebnih ukrepov, kamor sodita tako nadzor nad izolacijo kot tudi nadzor nad izvajanjem karantene. V primerih nespoštovanja je inšpektorat prekrškovni organ. »Sume nespoštovanja odrejene karantene in izolacije lahko obravnavamo le, če imamo vse potrebne podatke. Doslej smo prejeli 11 prijav sumov kršitve karantene oziroma izolacije. V nekaterih primerih prijave niso bile upravičene, v nekaterih pa ni bilo dovolj podatkov za ustrezno obravnavo. Nekaj postopkov še poteka. Doslej smo izdali eno odločbo o izolaciji bolnika, ki ni upošteval navodil lečečega zdravnika,« so nam pojasnili na zdravstvenem inšpektoratu.

V zakonu so kazni za kršitve navedene še v tolarjih, preračunano pa znašajo od 41 do 417 evrov.
 

Kako je s sledenjem v tujini

O lokacijskem sledenju državljanom prek pametnih telefonov – v Izraelu in na Slovaškem so ga uvedli – so pred dnevi razpravljali v Nemčiji, ko je Bundestag obravnaval spremembe zakona o nalezljivih boleznih. Vlada je predlagala, da se v boju proti pandemiji covida-19 zakon dopolni s členom, ki bi omogočil sledenje državljanom brez sodnega naloga. Predlogu so nasprotovali zvezni informacijski pooblaščenec in zagovorniki državljanskih svoboščin ter tudi koalicijska SPD ter pravosodna ministrica. Sporni člen so nato umaknili.