Tiskane izdaje
Po sanaciji posledic žledoloma na Dobovcu pred vsakim močnejšim dežjem slabo spijo. Površno opravljena dela, golosek nad lokalno cesto, velike količine peska in večdesetkilogramsko kamenje, ki se vali s pobočij, jim že dva meseca kratijo spanec. Komunala je v tem času ukrepala petkrat, dvakrat intervencijsko, vse občinske obljube pa se končajo z napovedmi, da bodo za cesto poskrbeli do konca poletja.
»A avgust se je prevesil že v drugo polovico,« poudarja Marjan Jamšek, predsednik Krajevne skupnosti Dobovec: »Od sredine junija, ko so cesto po enoinpolmesečni popolni zapori spet odprli, se ni premaknilo ničesar - razen kamenja.« To se premika ob vsakem večjem nalivu: vali se na cesto, saj ni več dreves, ki bi ga zadržala, na pobočjih pa ni zaščitnih mrež.
Krajani Dobovca so občino in izvajalca, Gozdarsko zadrugo Slovenj Gradec, na nestrokovno sanacijo brežin in gozda po žledolomu opozarjali od prvega dne. Sanacija se je po njihovem sprevrgla v golosek, zaradi katerega jim prevoz po cesti ob močnejših poletnih nalivih, pomladnih odjugah in zlasti pozimi poganja strah v kosti. V vodstvu trboveljske občine so opozorila krajanov vehementno zavračali, a »panika« očitno ni bila povsem iz trte zvita. Njihove zle napovedi se uresničujejo.
Mreže, čeprav dodatna zaščita ni potrebna?
Že med sanacijo sta večdesettonski bukvi zdrseli po pobočju nad državno cesto in prebili varovalno ograjo, takoj po sanaciji pa je kamenje poškodovalo domačinov avto. »Že dva meseca so cesta in brežine videti, kakor da so delavci samo skočili na malico in bodo vsak čas nazaj, da pospravijo ostanke,« opozarja Jamšek. Pravi, da ko bo z drevja odpadlo listje, bo od daleč mogoče videti, kar krajani opazujejo vsak dan: veliko dreves, ki so padla zaradi žledoloma, še vedno leži na tleh ... »Dve so privezali, druge pustili,« je dejal Jamšek. Pravi, da bo do sredine septembra počakal, da občina izpolni obljube: »Da popravijo asfalt in utrdijo bankine, zagotavljajo pa nam tudi, da so zahtevali zaščitne mreže.« Zanje je direktorica trboveljske občinske uprave Urša Poznič Goršek ob koncu del dejala, da po ocenah stroke potreb po dodatni zaščiti ni.
Da je treba po končani sanaciji območje nenehno sanirati, je najmanj nenavadno. Prav tako, da je sklad kmetijskih zemljišč kot večinski lastnik poškodovanega gozda na Dobovcu izbiro izvajalca prepustil odvetnici družine Jekill, manjšinske lastnice gozda. Ta je izvajalca za neuradno dobrih dvajset tisočakov vreden posel izbrala z zbiranjem ponudb. Jože Jeromel iz Gozdarske zadruge Slovenj Gradec na obtožbe o nestrokovnosti in malomarno opravljenem delu ne odgovarja.
»Sanacija strokovna in kakovostna«
Damjan Oražem, prvi mož Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS*), očitke o nestrokovnem posegu zavrača: »Sanacija brežine na odseku ceste, ki jo pokriva gozd, je bila izvedena strokovno in kakovostno. Pred posegi je ZGS pripravil ustrezen gozdnogojitveni načrt, na katerega je imela javnost možnost podati pripombe v okviru javne razgrnitve. Revirni gozdar in vodja krajevne enote ZGS ugotavljata, da je sečišče po končanih delih stabilno in ne predstavlja nevarnosti za prometnico.«
Oražem vrača žogico občini, upravljavki ceste: »Pesek in kamenje se krušijo iz odkopne brežine ceste (ne iz gozda), ki ni bila nikoli stabilizirana in ni predmet gospodarjenja z gozdom, ampak upravljavca prometnice.« Trdi, da se takšna erozija dogaja vsak dan tako na odseku ceste, katerega okolica je bila predmet poseka, kot tudi na območjih, kjer sečnje ni bilo: »Ogolela površina je nastala v pasu kakšnih 30 metrov nad cesto in pol manj pod cesto, v dolžini približno 500 metrov. Površina je ozelenjena z zeliščno plastjo, deloma pomlajena, v prihodnjih letih pričakujemo popolno naravno pomladitev. Ogolela površina je na videz večja, ker je bil del gozda na tem območju že prej izkrčen zaradi daljnovoda.«
Veliko dela za cestarje
Tomislav Dolar, vodja komunalnega sektorja v Komunali Trbovlje, priznava, da je lokalna cesta proti Dobovcu problematična večino leta zlasti zaradi tega, ker strme brežine niso zaščitene z mrežo: »Po končani zimi, v času odjug, celotna ekipa z dvema kamionoma in kombiniranim delovnim strojem običajno potrebuje skoraj teden dni samo za čiščenje te ceste. Poleti interveniramo le ob večjih neurjih.« Po podatkih iz gradbenega dnevnika so se komunalni delavci od odstranitve zapore 19. junija do zdaj petkrat zapeljali v smeri Kuma oziroma Dobovca: »Trikrat smo čistili vse lokalne ceste v občini, dvakrat pa intervencijsko odšli na Dobovec: 22. junijia smo za odstranjevali večji nanos mulja, 31. julija pa ukrepali zaradi manjšega plazu.«
Če se varnost na lokalni cesti ne bo izboljšala, bodo Dobovčani prihodnji mesec »postopek pritiska ponovili«. Kot pravijo, se bojijo, da bo upravljavko ceste, občino, pri sanaciji prehitela zima.
---
* V prejšnji različici članka smo Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) pomotoma pripisali kratico ZAG, ki pa jo uporablja Zavod za gradbeništvo Slovenije. Za pomoto se opravičujemo.
