Kakšne možnosti za učenje nam ponuja domači trg znanja?

Učimo se vse življenje, v šoli, v prostem času, na delovnem mestu in še kje, pravzaprav se zdi, da formalni del izobraževanja obsega manjši delež vseživljenjskega učenja. Znanja ni nikoli dovolj in dan, ko se ničesar ne naučimo, je izgubljen, so le nekatere od ljudskih modrosti. V teh negotovih časih je morda še primernejša misel, da je znanje naše edino bogastvo, kapital, ki nam ga ne more nihče vzeti. Zanimalo nas je, kako lahko povečamo to svoje premoženje in katere možnosti nam ponuja domači trg znanja.

Pri razvoju kariere bo zagotovo koristilo znanje, ki si ga pridobite na fakultetah, saj je to tudi formalno priznano. Tisti, ki ste svoja študijska leta že končali z diplomo, se lahko odločite za magistrski ali še raje doktorski študij, saj je zaradi bolonjske reforme t. i. bolonjski magisterij izenačen s staro univerzitetno diplomo. Bolonjska reforma ima seveda tudi kar nekaj prednosti, saj lahko svoj študij preprosto nadaljujete na kateri od evropskih fakultet, zahvaljujoč sistemu kreditnih točk ECTS. Ta sistem hkrati omogoča, da kateri predmet opravljate v tujini, pridobljeno znanje (točke ECTS) pa vam priznajo slovenske fakultete in obratno. Vendar se velja pozanimati na fakulteti, kakšna je praksa pri njih. Seveda pa morate pri podiplomskem študiju računati na šolnino, še posebno če razmišljate o študiju v tujini. A da udarec po žepu ne bi bil prehud, se pozanimajte o možnosti kandidiranja na razpisih za štipendije, tudi tuje, o katerih dobite več informacij na spletnih straneh univerz ter pristojnih ministrstev.

Med vodstvenimi delavci so priljubljeni programi MBA (angl. Masters in Business Administration), ki jih izvajajo tudi nekatere slovenske izobraževalne ustanove. Ljudje z opravljenim šolanjem MBA so – vsaj v tujini – med delodajalci še vedno med bolj zaželenimi kadri, čeprav to pravilo ni več tako trdno, kot je bilo denimo pred desetletjem. Ker je to šolanje med dražjimi, v naših krajih pa vam takšna dodatna izobrazba ne bo prinesla bistveno višje plače – obstajajo sicer izjeme –, bo to bolj naložba v vaš osebnostni razvoj in znanje kot pa v možnost višjega plačila. Obstajajo namreč izračuni, koliko višjo plačo bi morali dobiti, da bi se vam naložba v MBA splačala. Udeleženci sicer pravijo, da so ena od prednosti tega izobraževanja ljudje, ki jih spoznaš med študijem.

Od jezikov do vožnje čolna in masaže

Domači trg znanja, če mu lahko tako rečemo, ima bogato tradicijo različnih tečajev – med tistimi z najdaljšo zgodovino so zagotovo jezikovni in tisti, na katerih nas učijo vožnje, v zadnjem času pa so na voljo tudi bolj »eksotični«, denimo tečaji tajske kuhinje. Nekateri – tečaj jadranja, vožnje motocikla, masaže – nam dajo tudi formalno priznano izobrazbo, ki jo potrebujemo za opravljanje določene dejavnosti oziroma poklica, spet drugi so bolj nam v veselje. Že omenjeni tečaj kuhanja po tajsko bi zagotovo spadal sem. Kadar izbirate izvajalca tečaja, ki vam bo prinesel formalno izobrazbo, denimo poklicno kvalifikacijo, preverite, ali izpolnjuje vse formalne pogoje, da vam bo lahko na koncu šolanja izdal veljavno potrdilo.

Jezikovni tečaji so zagotovo med najbolj obiskanimi, zato smo direktorico jezikovne šole Mint International Mojco Hergouth Koletič povprašali po njihovih izkušnjah. Kakor pravi, je povpraševanje še vedno največje po tečajih angleščine, opaža pa, da so tečajniki čedalje zahtevnejši in pričakujejo bolj specializirane vsebine in višje zahtevnostne stopnje. »Sledi nemščina, ki je podobno kot angleščina ponavadi vezana na delo, ki ga opravlja slušatelj, bolj ljubiteljsko se ljudje učijo španščine, portugalščine in francoščine,« še doda sogovornica. Na vprašanje, kateri jeziki so po njenem »jeziki prihodnosti« in kateri so tisti, ki izboljšajo naše možnosti na trgu delovne sile, odgovarja, da angleščina že nekaj časa velja za nujno znanje, prednost v kariernem razvoju nam lahko prinese znanje nemščine in italijanščine, pa tudi ruščine, portugalščine in španščine ter nekaj malega mandarinščine, saj so ravno države BRIC (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska) tiste, ki bodo v prihodnosti pomembno vplivale na gospodarstvo.

Vseživljenjsko učenje

Kakor smo že uvodoma zapisali, se učimo vse življenje, zato smo se obrnili na javni zavod Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja oziroma CMEPIUS, ki je v marsičem povezan z vseživljenjskim učenjem, še največ pa se ukvarja z zagotavljanjem študijske mobilnosti. Povedali so nam, da se lahko po informacije o programu Vseživljenjsko učenje obrnemo na katerega od 13 regijskih centrov Vseživljenjskega učenja oziroma na CMEPIUS. Omenili so nam zanimiv evropski program Grundtvig, ki omogoča učečim se odraslim in upokojencem, da se udeležujejo usposabljanj v tujini. Sicer pa je po njihovem opažanju zanimanje za vseživljenjsko učenje v duhu krize še večje, kot je bilo prej. V številne programe usposabljanja, doma in v tujini, se vključujejo tudi brezposelni, pri čemer pri CMEPIUS poudarjajo, da »brezposelni, ki so vključeni v projekte programa Vseživljenjsko učenje, ohranijo svoj status in pomoč, ki jo prejemajo od države, tudi med usposabljanjem v tujini«. Dodajo še, da so številni brezposelni, ki so se udeležili takšnih programov v tujini, kmalu zatem dobili težko pričakovano zaposlitev.

Za konec zapišimo, da je možnosti za učenje veliko, le voljo (in nekaj denarja) potrebujemo.