Tiskane izdaje
Koper – Slovenski predsednik Janez Drnovšek je pred dnevi v hrvaškem tedniku Globus izjavil, da imata s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem predlog za določitev meje na morju v Piranskem zalivu. Javnosti ga bosta predstavila, če obe vladi v kratkem ne bosta nič storili. Za takšno potezo sta se menda odločila zaradi kritičnega stališča do obeh vlad, ker menda prepočasi rešujeta problem. Drnovšek je ostal skrivnosten, zato smo povprašali pet slovenskih pravnikov, strokovnjakov za pomorsko mednarodno pravo, ki so že doslej veliko prispevali k iskanju primernih rešitev, kakšna ureditev je še mogoča.
Vsi naši sogovorniki so soglašali, da je kompromisna rešitev zmeraj mogoča in da jo bo težko doseči, predvsem zato, ker sta se politiki obeh držav preveč vkopali za argumenti svojih interesov. Nobeden izmed vprašanih ni dejal, da novega dogovora ne bo mogoče doseči.
Dekan Evropske pravne fakultete v Novi Gorici Miha Pogačnik, profesor mednarodnega prava, ki je celo sam parafiral stari nesojeni sporazum (o meji v Istri in na morju) med Drnovškom in Račanom, je prepričan, da je kompromisna rešitev še zmeraj mogoča. »Sam seveda ocenjujem, da je bil ta sporazum v tistem času optimalna rešitev. Zdaj je mogoča tudi nekoliko drugačna rešitev, a bi morala izhajati iz precej podobnih predpostavk. Upoštevati bi morali pravice, ki sta jih imeli obe državi v času SFRJ, in zagotoviti, da novi sporazum ne bi bil na škodo ene ali druge strani. Za tak kompromis sta potrebna dva, zlasti pa mora biti pripravljen teren na obeh straneh. Pri prvem kompromisu je namreč Hrvaška premalo pripravila svojo javnost in politiko za sprejetje takega sporazuma. Priprava 'terena' je sčasoma čedalje težja, ne glede na napore politike, ker se pričakovanje in pozornost javnosti povečujeta.«
Naš drugi sogovornik, Marko Pavliha, profesor pomorskega prava (in podpredsednik državnega zbora), je prepričan, da je v prizadevanjih za določitev meje na morju bolj realen političen, diplomatski pristop do problema (vendar ne v obliki diplomatskih not) kot formalno-pravni, ki je doslej preveč slonel na pozicijskem, ne pa na interesnem pogajanju. "Če bi se obe sosedi lahko sporazumeli o takšnem mirnem režimu na morju, kakršen je veljal v bivši zvezni državi, potem bi dejansko nadaljevali s tradicijo enovitega "jugoslovanskega morja", ki bi z včlanitvijo Hrvaške v EU prerasla v "evropsko morje".
Več preberite v današnjem Delu
