Kakšno službo bi rad Rupel?

Ljubljana - Tako polemično, kot je Dimitrij Rupel prišel na mesto posebnega odposlanca Boruta Pahorja, bo očitno tudi odšel. Čeprav nihče ne dvomi, da mora po odločitvi predsednika vlade nekdanji minister oditi iz premierovega kabineta, še ni jasno, ali se bo Rupel prostovoljno vrnil v službo na ministrstvo za zunanje zadeve ali ne. Kot je v ponedeljek povedal za Delo, čaka na pogovor s predsednikom vlade in verjame, da se zanj lahko najde primernejše delo, kot je »branje časopisov na ministrstvu«.

Rupel ni povedal, kakšno ponudbo pričakuje, prav tako zapleta včeraj ni komentirala odvetniška pisarna Grobelnik, ki zastopa nekdanjega ministra. Dimitrij Rupel je veleposlanik, vendar se zaradi stališča predsednika države Danila Türka, da »ne uživa njegovega zaupanja«, zagotovo ne more potegovati na razpisih za ambasadorska mesta v tujini. Po špekulacijah iz vladnih krogov bi Rupel lahko zasedel mesto generalnega konzula v Trstu, za katerega ne potrebuje podpisa predsednika države.

Vendar se o tem Pahor in nekdanji zunanji minister nista pogovarjala. V vladnih krogih pa so, kot so nam povedali neuradno, prepričani, da je edina realna rešitev zapleta premestitev, kar utegne pripeljati tudi do Ruplove tožbe zoper delodajalce. V odvetniški pisarni Grobelnik sicer tovrstnih ugibanj ne komentirajo in so se, do pričakovanega srečanja premiera in (nekdanjega) odposlanca v prihodnjih dneh, zavili v molk.

Služba za dve leti

Aneks, ki so ga kabinet predsednika vlade, ministrstvo za zunanje zadeve in Dimitrij Rupel podpisali ob prihodu zadnjega v Pahorjev kabinet, določa, da bo Rupel ostal na tem delovnem mestu dve leti, torej do 1. decembra 2010. Nikjer ni opredeljeno, kaj se zgodi, če želi ena od pogodbenih strani delovno razmerje odpovedati. V vladi pravijo, da je premestitev javnega uslužbenca brez njegovega soglasja običajen in uveljavljen način, ki je v skladu z določbami zakona o javnih uslužbencih. Vendar bo moralo zunanje ministrstvo navesti tehtne in natančne razloge, zakaj potrebuje Dimitrija Rupla. Samuel Žbogar je sicer že povedal, da bi nekdanjega ministra lahko »koristno uporabili«. »Z izkušnjami, ki jih ima, mu bomo določili nekatere naloge,« je dejal.

Kresalova zanika očitke

Notranja ministrica Katarina Kresal je včeraj zanikala navedbe Dimitrija Rupla v našem časopisu, da želi s policijsko preiskavo suma zlorabe položaja nekdanjega ministra in njegove žene »pomesti pod preprogo« druge pomembne primere. Kresalova znova poudarja, da ji »ne na misel pride, da bi se vmešavala v konkretne policijske postopke«. »In tudi v tega, ki zadeva zakonca Rupel, se nisem,« je zatrdila in dodala, da »se bo oglasila vsakič, ko bodo politiki ali drugi vplivneži poskušali s telefonskimi klici, pismi ali kako drugače doseči, da bi konkretni policijski postopki potekali po njihovih željah«.

Iz sredine tiskane izdaje Dela