Kalčičeva kovana violina navdušila kovaški svet

Na gradu Helfstyn v Lipniku zbor najboljših evropskih kovačev z umetniško žilico.

Objavljeno
06. september 2011 17.38
Posodobljeno
07. september 2011 08.00
Boštjan Fon
Boštjan Fon
JESENICE – Alfred Habermann je bil v Evropi desetletja največja avtoriteta na področju umetnega kovaštva. Nemec judovskih korenin s Češkega, ki je pred tremi leti umrl, je pred 30 leti na gradu Helfstyn v Lipniku nad Bečvou priredil prvi zbor najboljših evropskih kovačev z umetniško žilico. V naslednjih letih so v svojevrstno kovaško meko romali najboljši z vsega sveta, le da je padla železna zavesa med vzhodom in zahodom. Ker je naval sčasoma postal prevelik, se je na uradni del tekmovanja lahko prišlo le z osebnim Habermannovim povabilom in nič drugače.

»Leta 2002 sem šel v Italijo na tekmovanje v umetnem kovaštvu, prvič je bilo zame. Moje in mojega kovaškega partnerja Gregorja Mandeljca delo je opazil eden od oglednikov iz gradu Helfstyn. Naslednje leto sva na dom prejela Habermannovo vabilo na to, kot sva takoj uvidela, res čislano tekmovanje,« začne pripoved Bruno Kalčič s Kočne nad Jesenicami. Kovač je od 18. leta, več kot četrt stoletja prakse ima v svojih rokah. Sprva je delal v industrijski kovačnici nekdanje jeseniške železarne, potem je uvidel, da bo moral sam poskrbeti zase. Čez mejo se je vozil na dodatni uk na Tirolsko, ki je trajal dobri dve leti. »Imel sem veliko srečo v življenju, saj sem se že mlad odločil za pravi poklic. Potem sem imel srečo z učiteljem. Spoznal sem Tirolca Leopolda Durchnerja, ki nadaljuje 250-letno družinsko tradicijo umetnega kovaštva in me je zasvojil s to obliko kovaštva. Srečo pa sem imel še s svojimi učenci, med katerimi je bil tudi moj zdajšnji kovaški partner Gregor.« Za nepoznavalce: umetnega kovaštva skorajda ne more uganjati en sam kovač, za delo in pravilno oblikovanje mora imeti ob sebi ustrezno podkovanega pomočnika.

»Leta 2003 sva šla z Gregom prvič na Češko in bila med tisto smetano umetnih kovačev kar malce prestrašena. Takrat sva se odločila izdelati cvet, ki pa je med strokovnjaki ostal bolj kot ne neopažen,« se spominja premiernega nastopa.


VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Letos sta ustvarila violino in pristala na drugem mestu