Kam in kako z mladimi v Sloveniji?

Predlog resolucije o nacionalnem programu za mladino poskuša iskati rešitve za izobraževanje, zaposlovanje in bivanjske razmere.

Objavljeno
18. september 2013 10.46
vidic/park
Sonja Merljak, šolstvo
Sonja Merljak, šolstvo

11.07 Federico Potočnik, Mlada Slovenija - NSI

Opremiti bi morali mlade, da za svoj razvoj poskrbijo sami. Veliko ukrepov računa na državni proračun, zato bi morali iskati rešitve, ki ne zahteva dodatnega financiranja. Zato imamo nekaj predlogov. Večje število učiteljev ne zagotavlja večje kakovosti, treba je razviti odnos študentov do študija.

Namesto štipendij bi morali spodbujati dostop do poceni posojil, vračilo pa bi se začelo, ko človek doseže plačo najmanj tisoč evrov. Spodbujati bi morali odgovornost do izbire študija in sprejemanje posledic svojih odločitev. Prav tako bi morali spodbujati davčne olajšave za zaposlovanje mladih, zmanjševanje neusklajenosti med tistim, kar ponujamo v terciarnem izobraževanju in kaj potrebujejo delodajalci, zgled sta lahko Avstrija in Nemčija, poslovne angele in študente podjetnike.

Cilj bi moral biti tudi znižanje cene stanovanj, zato predlagamo uvajanje ugodnih srednjeročnih kreditov.

10.44 Metka Zevnik, upokojena direktorica centra za poklicno in strokovno izobraževanje

Poznam fanta, ki razmišlja o samomoru, ker nima dela. Zakaj? Ker ga nismo ustrezno opremili z veščinami. Vsako leto tako umre 100 mladih. Kaj naj naredimo, da ne izgubimo še enega?

Mlade je treba spodbujati k ustvarjalnosti, pomagati jim moramo pridobivati sposobnosti in pogum za lastno iniciativo, za vstop v podjetništvo, vzpostavitev stičišč med industrijo, izobraževalnim sistemom in akademsko sfero.

Nikjer ni besede o vzgoji v družini in v izobraževanju. Dodati je treba vzgojo za starševstvo in vzgojo za trajnostni razvoj.

Podpiram cilj, da je treba okrepiti dejavnosti za odpravo diskriminacije zaradi materinstva in starševstva. To je bilo velikokrat izrečeno, konkretizacija pa je neznana. Starševstvo ni prepoznano kot vrednota, družine so ob konkretnih ekonomskih ukrepih najbolj na udaru.

Mladim bomo vlili pogum, ko bomo na oglasnih deskah šol videli plakat gospodarskih podjetij, pridi k nam, potrebujemo te. To sem spomladi videla na eni največjih strokovnih šol v Avstriji. Tja se obračajo oči tudi naših mnogih nezaposlenih mladih.

10.37 Teja Jarc, MSS

NPM potrebujemo, ima pa nekaj pomanjkljivosti, denimo nima finančnega načrta s prikazom stroškov in virov.

Številne politike so mlade doslej postavljale na stranski tir, zdaj pa se že kažejo posledice, ki so boleče za mlade in družbo.

Imamo stik z mladimi, poznamo njihove potrebe in izzive, zato jih lahko sporočamo tistim, ki jih morajo slišati. Zahtevamo tako urejenost sistema, ki bo vsakemu mlademu omogočil, da uresniči svoj potencial.

10.33 Miha Mohorko, Mladinski svet Slovenije (MSS)

O aktivnem državljanstvu in e-participaciji: V nacionalnem programu manjka področje e-participacije. Resolucijo bi bilo treba dopolniti tudi s kazalnikom deleža mladih na volilnih listah. Sicer predlog dosega pomembne cilje za participacijo mladih.

10.22

Minister za šolstvo dr. Jernej Pikalo je spregovoril o veselju, ki ga čuti, ker se končno pogovarjamo o nacionalnem programu za mladino (NPM).

Program so predstavili na dvanajstih regijskih predstavitvah, da bi ga približali mladim.

Program ugotavlja stanje in ponuja cilj, do tja pa vodijo ukrepi.

Glede izobraževanja je pomembno, da nacionalni program uveljavlja jasen način beleženja neformalnih kompetenc. Prav je, da štejejo tudi neformalne kompetence.

Mladi so tako močni, kot se sliši njihov glas. Aktivno državljanstvo ni le kimanje, je tudi nasprotovanje - v dialogu. Nacionalni program omogoča, da o mladih ne bomo govorili brez mladih.

10.00

Pričela se je predstavitev predloga resolucije o nacionalnem programu za mladino v državnem zboru.

Dva ključna problema mladih sta zaposlovanje in primerno stanovanje, je izpostavila mag. Barbara Žgajner Tavš, poslanka Pozitivne Slovenije, ki je predlagala javno predstavitev mnenj.

Politika je tu zato, da ne bi ustvarili generacijo prekercev, ustvariti je treba podporno okolje. S prstom je treba pokazati na banke in druge, ki opazujejo, kako stanovanja prazna propadajo, ne da bi mladim omogočili, da naselijo ta stanovanja.

Resolucija je nabor želja, vizija politike na dolgi rok, vse ostalo bo moralo biti zapisano v izvedbenih aktih.

***

Projekcije kažejo, da se bo do leta 2060 število mladih v Slovenije skoraj prepolovilo v primerjavi z letom 1990. Po ocenah naj bi jih bilo takrat okoli 250 tisoč oziroma 14,4 odstotka prebivalstva.

To pomeni, da bo v populaciji čedalje manj mladih in delovno aktivnih in čedalje več starih in delovno neaktivnih.

Zato so na uradu za mladino že leta 2009 začeli pripravljati podlage za resolucijo o nacionalnem programu za mladino.

Predlog resolucije danes na pobudo odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino predstavljajo v državnem zboru, da bi od strokovne in širše javnosti dobili odgovore na štiri ključna vprašanja:

• ali predlog ustrezna določa cilje in merile na osrednjih področjih (izobraževanje, zaposlovanje, bivanjske razmere ...)

• ali zadovoljivo odgovarja na vprašanja doseganja večje socialne vključenosti mladih

• katere nov ukrepe vsebuje

• ali bodo predlagani ukrepi pripomogli k ozaveščanju javnosti o pomenu aktivnega državljanstva.