Tiskane izdaje
Z organizacijo javnih zadev imamo slabe izkušnje. Naj je bila otvoritvena poteza s formiranjem države še tako bleščeča in obetavna, so že naslednje z ustanavljanjem občin zavozile celo igro. Iz pregreh nad sprejetimi kriteriji, iz uveljavljanja prozornih političnih ali ozkih lokalnih interesov in tudi iz ponesrečenih kadrovskih rešitev pri vodenju lokalne samouprave je nastala nepregledna in neprimerljiva množica enot. Znotraj teh pa so odnosi med posameznimi delčki često še bolj zaostreni in kljub majhnosti celote so sredobežne sile še močnejše.
Zaradi izkušenj je utopično pričakovati, da bodo napetosti popustile, če bo komu uspelo več občin povezati v nekakšno regionalno butaro. Ta naj bi bila močnejša le po tisti balkanski pravljici o šopu paličic, ki jih zvezanih skupaj ni mogoče zlomiti, vsako posebej pa brez muke. V resničnosti pa ni zagotovila, da bi ustanovljene pokrajine izboljšale lokalno samoupravo. Ker ni nihče videl recepta, s čim bi jo izboljšale. S katerimi pristojnostmi, s katerim in čigavim denarjem? In navsezadnje, koliko pokrajin bi bilo najbolje ustanoviti, da bi bil učinek najboljši?
Brez teh odgovorov je bil v torek slovenski parlament pri spreminjanju ustave zaradi ustanavljanja pokrajin podoben malemu otroku, ki bi v trgovini po vsej sili rad nekaj imel, pa ne ve kaj – denarja za tisto pa tako ali tako še nima. Zato je treba ponoviti vprašanje: Koliko pokrajin pa je pravzaprav zadnja še sprejemljiva količina in zakaj ravno dve, deset, ducat, petnajst? Koliko delovnih rok mora biti najmanj, da bo pokrajino lahko vzdignilo in jo držalo pri življenju? Koliko novih birokratov bo redila in kaj bodo vsaj formalno delali? Kako bomo merili njihovo učinkovitost in kako bomo neučinkovite pokrajine odpravljali?
Najprej je treba vedeti, kam bomo v novi obleki hodili. Potem si lahko izberemo kroj in začnemo rezati platno (ozemlje) pred seboj na sestavne dele, da se bodo prilegali in da jih bomo z lahkoto sestavljali in šivali. Da ne bomo vse dneve in noči šivali in parali te lokalne in državne (samo)uprave.
Torej: Kam naj bi sploh šli?
Preberite si v sredinem tiskanem Delu
