Kam pluje šolska barka – če ni ocene, kje sploh je?

Ljubljana – Pred sedmimi leti so na pristojnem ministrstvu začeli zbirati podatke, na temelju katerih naj bi ugotavljali, kako učinkovit je slovenski visokošolski sistem. Koliko časa torej študirajo mladi pri nas in kakšna je njihova zaposljivost? Odgovorov ni.

V sosednji Italiji 35 odstotkov ljudi ne opravlja dela, za katerega so se izobraževali. Kako je s tem pri nas? Imamo okoli 940 visokošolskih programov, pristojno ministrstvo pa že od leta 2010 polni evidence podatkov, na podlagi katerih naj bi dobili odgovore na osnovni vprašanji: kakšen kader »proizvaja« naš visokošolski sistem in kako (ne)učinkovito to počne. Na oceno, da učinkovitost morda ni takšna, kot bi si želeli, napotuje tudi več let ponavljajoče opozorilo OECD, da bi morali pri nas izenačiti šolnine med rednim in izrednim študijem, kar bi v praksi pomenilo uvedbo šolnin za redni univerzitetni študij.

Delo infografika.

S tem naj bi se, kot kažejo izkušnje tujine, povečala tudi učinkovitost. V Veliki Britaniji, Franciji, na Danskem in v Nemčiji je delež študentov, ki v roku končajo študij okoli 80-odstoten, na Poljskem pa, na primer, presega 62 odstotkov. Kakšen je ta odstotek pri nas, ni znano. Na pristojnem ministrstvu so jeseni napovedali, da bo analiza učinkovitosti na voljo predvidoma do konca leta. December je tu, a odgovorov še kar ni.

»Podatki so zajeti v evidenčni in analitski informacijski sistem, najprej smo vanje vključili podatke o študentih in diplomantih za študijsko leto 2011/2012, nato pa jih z naslednjim študijskim letom začeli tekoče zbirati. Letos smo v evidenčni sistem vnesli še podatke za študente za nazaj do študijskega leta 2005/2006 ter diplomante do leta 2005,« naštevajo na ministrstvu za šolstvo.

V gospodarstvu merijo učinkovitost sproti

Zdi se, milo rečeno, vsaj nenavadno, da država nima podatka, koliko študentov konča študij v roku. »Merjenje učinkovitosti visokega šolstva po mojem mnenju ni neka velika znanost. To se da hitro ugotoviti na trgu dela. Greste na zavod za zaposlovanje in pogledate, kakšne kadre iščejo in kakšni kadri so v vrsti za zaposlitev. Da naravoslovni in tehnični kadri vseh profilov nimajo težav z iskanjem službe, je najbrž že vsem jasno. Do bodočih študentov pa bi bilo pošteno, da jim država oziroma ministrstvo omogoči pregled, s katero diplomo je lažje in s katero težje dobiti zaposlitev. V gospodarstvu si sploh ne morem predstavljati, da sedem let ne bi preverjali učinkovitosti svojega dela. Naravnost bizarno je, da se to tako dolgo ne opravi. Pri nas v podjetju mesečno preverjamo, kako nam gre, ker samo tako lahko vemo, ali plovemo v pravo smer,« zadevo komentira eden najuspešnejših podjetnikov pri nas Igor Akrapovič.

Igor Akrapovič Foto: Igor Modic

Na ministrstvu pojasnjujejo, da »zadeve niso enostavne, saj je bilo treba najprej zbrati podatke o visokem šolstvu v elektronski obliki. V sistemu je zdaj dva milijona podatkov. Dogovoriti je treba še metodologijo merjenja učinkovitosti. Ko bo vzpostavljeno analitično orodje, bo mogoče ugotoviti, kaj se v visokem šolstvu dogaja.«

A najprej je treba, poudarjajo, imeti kakovostne podatke, da jih je mogoče ustrezno interpretirati. Posamezne fakultete za svoje potrebe te podatke že imajo; na ljubljanski filozofski fakulteti, na primer, je v lanskem študijskem letu študij prve stopnje v roku končalo manj kot 30 odstotkov diplomantov, na nekaterih drugih, ki smo jih zaprosili za podatke, so nam povedali, da teh ne »spremljajo na tak način«.

Analiza, ki jo napoveduje ministrstvo, bo visokošolskim zavodom v podporo pri samoevalvaciji in spremljanju kakovosti poučevanja, saj ti zdaj svojo (ne)uspešnost lahko ocenjujejo samo na podlagi podatkov zase, kar pomeni, da nimajo podatka za celotno populacijo in se niti ne morejo primerjati z drugimi.

Kdo od diplomantov dobi službo in kakšno

Kako zaposljivi so sploh diplomanti, ki pridejo na trg dela? Tudi to bodo še analizirali, saj ministrstvo še vzpostavlja sistem spremljanja njihove zaposljivosti. Sredstva za ta projekt večinoma zagotavlja Evropska unija, ki bo prispevala 80 odstotkov od pol milijona evrov, kolikor je načrtovana skupna vrednost projekta. Iz letošnjega poročila OECD o veščinah zaposlenih pri nas je sicer mogoče razbrati veliko pomenljivih podatkov, med drugim tudi, da so slovenski delodajalci med najbolj nezadovoljnimi v EU s kadrom, ki pride s fakultet. Primerjava s povprečjem 31 držav, ki jih je zajela raziskava OECD, kaže, da smo pod povprečjem po vseh analiziranih parametrih, razen po znanju tujih jezikov.

Delo infografika.

Analiza zaposljivosti, napovedujejo na ministrstvu, bo vzpostavila temelje za napovedovanje potreb po visokošolskih kadrih na trgu dela. Pilotna analiza bo predvidoma končana prihodnjo jesen. Dodajajo, da imajo najbolj razvit pristop na tem področju na Finskem in Irskem, kjer že več let sistematično pristopajo k napovedovanju potreb po kompetencah, za kar je ključno sodelovanje med ministrstvi za izobraževanje, za delo in za gospodarstvo.

Tudi pri nas bodo poskušali identificirati in usmerjati ponudbo vpisnih mest, ki jih bo trg dela potreboval. Da se en študijski program sploh začne izvajati za eno generacijo, traja dve leti, najmanj štiri leta pa je treba, da pride »nov« diplomant na trg.

Poleg tega bo analiza predvidoma tudi pripomoček za odločanje, katere študijske programe sploh potrebujemo. Zadnja analiza vpisnih mest in trga dela je bila sicer narejena leta 2013, vendar je upoštevala samo podatke o brezposelnih osebah zavoda za zaposlovanje. Po podatkih državnih statistikov je v Sloveniji sicer 406.997 prebivalcev s končano višjo ali visoko šolo.

Delež prebivalcev s terciarno izobrazbo se je leta 2016 povečal za 1,1 odstotne točke, kar je nekoliko več kot v prejšnjih letih. To je predvsem posledica večjega števila diplomantov v tem letu, ko se je iztekel rok za končanje študija po »predbolonjskih« študijskih programih.