Tiskane izdaje
V grosupeljski občini so se s pomanjkanjem prostora v vrtcih srečali že v preteklem šolskem letu (2007/08), ko so morali zavrniti več kot 200 otrok. Starši so ogorčeni, zato so pred nekaj meseci ustanovili civilno iniciativo, da jim občinsko vodstvo v skladu z 10. členom zakona o vrtcih (ta določa, da mora občina poskrbeti za dodatne prostore ali razpisati koncesijo, če starši izrazijo željo za vključitev v vrtec vsaj enega oddelka vrtca) zagotovi institucionalno varstvo njihovih otrok. Prva podpisana Ksenija Štibernik pa je pravilnik o sprejemu otrok v vrtec poslala v presojo upravnemu sodišču.
Pravilnik je namreč letos sprejel svet VVZ Kekec po soglasju ustanoviteljice vrtca, grosupeljske občine, a bi moralo biti ravno nasprotno. Pravilnik je torej sprejel organ, ki po lanski spremembi zakona o vrtcih za to ni pristojen. Hkrati pa bi moral biti objavljen v uradnem glasilu, kar bi mu omogočalo pravno legitimnost, a ni bil. Ali so odločbe, ki so jih sprejeli starši sprejetih in zavrnjenih otrok, pravno veljavne in ali je pravilnik med drugim še diskriminacijski, saj je za sprejem otroka v vrtec pomembna starost, prednost za vpis pa imajo starejši otroci, bo predvidoma znano v prihodnjem tednu. Starši pa so prejšnji teden na šolski inšpektorat in na upravni inšpektorat naslovili še prijavo zoper nezakonito opravljanje predšolske dejavnosti v VVZ Kekec Grosuplje. Na šolskem inšpektoratu so za Nedelo napovedali, da bo njihov inšpektor sredi prihodnjega tedna opravil inšpekcijski nadzor v zavodu.
V grosupeljski občini priznavajo, da je prostora za vrtce premalo, ter upajo, da bo končno število odklonjenih otrok po 1. septembru precej manjše, v kar pa ravnateljica VVZ Kekec Majda Fajdiga ne verjame. Občinsko vodstvo je prepričano, da je za povečan vpis odgovorna država, ker je staršem omogočila v vrtcu imeti drugega otroka zastonj, pri čemer je vse finančno breme tega projekta naprtila občinam, ki ga niso sposobne uresničiti. Ogorčeni starši pa očitajo občini, da je v zadnjih letih omogočila gradnjo najmanj tisoč stanovanj (Sončni dvori), kamor so se vselile predvsem mlade družine, hkrati pa tako rekoč zaspala pri gradnji oziroma odprtju novih oddelkov vrtcev.
Zaradi novih prebivalcev so se občini iz naslova dohodnine od leta 2005 do leta 2008 povečali prihodki za približno 50 odstotkov, ki pa jih, zatrjujejo starši, ni namenila v enakem deležu za reševanje problemov na področju predšolskega varstva. Zdaj občina načrtuje gradnjo še 86 stanovanjskih enot na območju zazidalnega načrta Pri pošti v Grosupljem, a spet brez vrtca. Da občina doslej ni nameravala zagotoviti dovolj prostora, pa jasno kaže tudi elektronsko dopisovanje nekaterih staršev z ministrstvom za šolstvo in šport, v katerem so jim razložili, da se občina na javna razpisa za državno sofinanciranje investicij v vrtce v letih 2007 in 2008 sploh ni prijavila. Zdaj občina sicer v Grosupljem postavlja t. i. mobilni vrtec, ki pa bo po napovedih predsednika občinskega odbora za družbene dejavnosti Janeza Pintarja nared jeseni, ko bo sprejel (vsega) 48 otrok prvega starostnega obdobja in šest otrok v zasebnem vrtcu v Šmarju - Sapu.
Obupani starši, ki bodo morali svoje otroke z novim šolskim letom voziti v zasebno varstvo (cena za enega otroka se giblje med 400 in 500 evri), so pred časom naslovili na občinsko vodstvo prošnjo, da jim po zgledu občin Brezovica in Log - Dragomer subvencionira varstvo otrok v višini 300 evrov na mesec, vendar je tak predlog občina zavrnila. Za dodatno razburjenje med starši odklonjenih otrok in tudi njihovimi starimi starši je poskrbel še župan Janez Lesjak z malce nepremišljeno izjavo, da problema odklonjenih otrok sploh ne bi bilo, če bi se dedki in babice zavedali svoje biološke obveznosti do varovanja svojih vnučkov. Tudi ta izjava je bržkone pripomogla, da je civilna iniciativa v zadnjih dneh zbrala že približno 500 podpisov grosupeljskih občanov, ki od lokalne skupnosti zahtevajo, da do konca tega leta vsem odklonjenim otrokom zagotovi institucionalno varstvo.
Domžale, Kamnik: katastrofa
Tudi na širšem domžalsko-kamniškem območju je prostorska stiska v vrtcih izjemna. V Domžalah so morali odkloniti okoli 200 otrok, ki so izpolnjevali vse pogoje za vpis, še 140 jih bo ustrezalo merilom za sprejem do konca leta. Po besedah podžupanje Andreje Pogačnik Jarc žal za vse še nekaj časa ne bodo mogli zagotoviti prostih mest, saj rodnost v Domžalah hitro raste; lani je bilo prvič rojenih več kot 400 otrok, v deležih pa otroci, mlajši od petih let, pomenijo šest odstotkov prebivalstva, kar jih uvršča v slovenski vrh. Svoje sta dodali še intenzivna stanovanjska gradnja oziroma doseljevanje mladih družin ter odločitev ljubljanske občine, da bo manj na široko odprla vrata malčkom iz sosednjih občin, poudarja Pogačnik Jarčeva. Pa tudi ukrep, s katerim je predšolsko varstvo za drugega otroka zastonj, če hodita v vrtec hkrati dva otroka iz iste družine.
V torek bodo v Domžalah odprli nov vrtec, Češmin, v katerega bo vstopilo okoli 150 otrok, ravno ta teden so dobili odobritev za posojilo, s katerim bodo sofinancirali gradnjo vrtca Gaj v Preserjah pri Radomljah. Računajo, da ga bodo odprli drugo leto. Še vedno pa ni rešitve za predšolske otroke iz Doba in s Krtine, kjer je na voljo malo možnosti za primerno lokacijo, a v Domžalah upajo, da jo bodo našli in tudi tamkajšnjim otrokom zagotovili predšolsko varstvo blizu doma.
V Kamniku so v dveh letih in pol odprli devetnajst novih oddelkov, je povedal podžupan Brane Golubovič. Kljub temu, da na leto namenijo pet milijonov evrov za vrtce, bo do novega leta premalo prostora za nekaj več kot 200 otrok. Zato že načrtujejo gradnjo novega, vendar lokacije še niso izbrali. Sogovornik je kritičen do države in pravi, da je letos, ko je premalo prostora za več kot tri tisoč otrok v sedemdesetih občinah, problem nacionalen, ne le stvar lokalne politike. Meni, da bi problem predšolske vzgoje lahko zelo preprosto rešili, če bi država nase prevzela stroške zaposlenih v slovenskih vrtcih (približno 270 milijonov evrov). Oblast poziva, naj to stori že v šolskem letu 2010/2011, enako kakor to naredi pri osnovnih, srednjih in visokih šolah, občine pa naj prevzamejo na svoje proračune strošek prehrane, storitev, investicij v nove vrtce ... Tako bi dosegli, da bi bili vrtci za vse otroke brezplačni, poudarja Golubovič.
Iz tiskane izdaje Nedela
