Kamnolom je že kamnita katedrala

Sežana – Ko bo Marmor Sežana prenehal izkoriščati kamnolom Lipica 2, bi ga kot kulturno dediščino lahko preoblikovali v arhitekturno privlačen kamniti park s kamnito podzemno katedralo, z muzejem kamna in drugimi vsebinami, povezanimi s Krasom. Zamisel bodo arhitekti predstavili na današnjem odprtju razstave v Kosovelovem domu v Sežani.

Kamnolom Lipica 2 je velika jama na robu Krajinskega parka Lipica, ki je, kot je v uvodu v knjigo pojasnil prejšnji direktor Marmorja Sežana Ciril Sigulin, zaradi izrazito vertikalnega načina izkopa težaven tako za eksploatacijo kot sanacijo v primeru najdb neproduktivnih plasti kamna. Jama je globoka sto metrov, v stene pa so vdolbene velike odprtine, ki vodijo v podzemne kamnite dvorane, visoke tudi 30 metrov. Od leta 2002 Marmor Sežana v kamnolomu pridobiva arhitekturni kamen unito po metodi podzemnega izrezovanja blokov.

Dno jame in zdaj prazne podzemne prostore bi preuredili v učno, kulturno in turistično točko s predstavitvijo kraških posebnosti. V podzemlje bi obiskovalci vstopali z amfiteatralnega prostora kamnoloma, spodnjega kamnitega trga, do katerega bi z vrha vodila serpentinasta promenada, deloma kot kovinska brv, z vmesnim trgom. Na zgornjem, vstopnem trgu bi uredili vstopno ložo, sprejemni center s kamnitim parkom, formo vivo in razgledni stolpič, ki bi lahko markiral tudi Krajinski park Lipica. Park bi s potmi povezali s posestvom Kobilarne Lipica in Vilenico. Kamnite dvorane bi napolnili z zgodbami o pridobivanju in obdelavi kraškega kamna, teranu in pršutu, lipicancu in burji. Predvideli so večnamenske prostore, galerije, zasteklitve in atraktivno razsvetljavo.

Zamisel skupine študentov Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani je nastala v okviru seminarja pod mentorstvom arhitekta doc. Leona Belušiča, oblikovali pa so jo na povabilo podjetja Marmor Sežana.

Kamen rezali sedemdeset let

»Po zakonu bi morali kamnolom, ko bi ga nehali izkoriščati, zasuti in vzpostaviti prvotno stanje. Vendar se nam zdi velika škoda, da bi tako atraktiven prostor, kamnito katedralo, zminirali. Je eden največjih kamnolomov pri nas, ni klasičen in je delo človeških rok sedemdesetih let. Zato smo povabili arhitekta Belušiča in njegovo skupino študentov, naj pripravijo program obnove in drugačne uporabe kamnoloma,« je za Delo pojasnil vodja projekta, arhitekt Dimitrij Kukanja iz Marmorja Sežana.

Še aktivni kamnolom bi lahko izkoriščali do izteka koncesijske pogodbe, še približno deset let, če pogodbe ne bi podaljšali. »Kdaj bodo prenehali izkoriščati kamen v Lipici 2, bo odvisno od poslovne odločitve na podlagi ocene stroškov in razpoložljive surovine. Projekt preureditve kamnoloma Lipica je le prva zasnova, klasični šolski predlog pod dobrim vodstvom. Ali bi financirali tudi izvedbeni načrt in izvedbo projekta, pa bi se v podjetju odločili, če bi ugotovili, da bi bil projekt tržno zanimiv,« pravi Kukanja.

»Takšen način preoblikovanja degradiranih industrijskih območij in prostorov je trend v razvitih okoljih: ohraniti lupino in strukturo, praznim prostorom pa dati funkcijo javnega prostora, kjer se ljudje dobro počutijo. Doživetje preoblikovanega kamnoloma bi bilo za obiskovalca močno. Pred njim bi se odpirale dvorane, portali, okna, stopnišča in balkoni, kamniti skladi, svetlobe in sence, barve in tišina,« je mogoči muzej krasa opisal Leon Belušič. Prvo priznanje za avtorje projekta je bilo povabilo k predstavitvi na lanski svetovni kamnarski sejem Marmomacc v Bologni, dodaja Belušič.