Kamnolom v Naturi 2000 ni več ovira

Kočevje – Podjetnik Avgust Gril je pred sedmimi leti hotel na Mali Gori postaviti kamnolom, a zanj ni dobil soglasja zavoda za varstvo narave. Drugi podjetnik, Franc Rupnik, pa je predlani dobil drugačen odgovor in bo kamnolom v nekaj manjšem obsegu lahko odprl, tudi če je v območju Nature 2000.

»Območje predvidenega kamnoloma ima velik naravovarstveni pomen. Je pomemben habitat velikih zveri – rjavega medveda, volka in risa, hkrati pa so jelovo-bukovi gozdovi pomemben prostor rogaču in bukovemu kozličku ter trem vrstam netopirjev: velikemu navadnemu netopirju, vejicatemu netopirju in širokouhemu netopirju,« so na Zavodu RS za varstvo narave zapisali leta 2006 v štiristranskih naravovarstvenih smernicah.

Dva podjetnika, dve mnenji

»Imel sem približno pol milijona evrov stroškov, saj smo kamnine zbirali na 20 različnih lokacijah na širšem kočevsko-ribniškem območju in jih vozili na analizo v Avstrijo in Nemčijo, vendar kamen ni bil nikjer tako kvaliteten kot na Mali Gori,« pravi Avgust Gril. Raziskave so pokazale, da bi na kraški Kočevski, kjer je večinoma drobljivi apnenec, prav v okolici Male Gore lahko pridobivali kamnino, ki je pomembna pri pripravi visokokvalitetnega betona, pravi Gril in dodaja, da se je s tujimi vlagatelji že dogovarjal, da bi ga uporabljali za izdelavo čistilnih naprav. V kamnolomu bi bilo 30 delovnih mest, s programi, ki bi jih razvili na podlagi kvalitetnega betona, pa bi bilo na Kočevskem več sto novih zaposlitev.

»Ko sem leta 2006 dobil odgovor zavoda za varstvo narave, da predlagana lokacija na Mali Gori za odprtje kamnoloma ni primerna, sem se s tem strinjal. Stroka je pač odločila, da kamnoloma tam ne bo, ker je pomembnejše varovanje narave,« pravi Gril. Toda ta ista stroka je le nekaj let pozneje odločila, da lahko drugi podjetnik, Franc Rupnik, ki ima podjetji Obnova in O-projekt, začne pod določenimi pogoji pridobivati mineralne surovine na zemljišču na Mali Gori.

»Zaradi pridobivanja različnih vrst soglasij smo se odločili, da ne bomo izkoriščali vseh 20 hektarov območja, ki je v občinskih prostorskih aktih opredeljeno kot kamnolom, ampak smo prosili samo za 9,7 hektara obdelovalnega prostora,« pravi Franc Rupnik. Kamnolom bodo lahko izkoriščali 23 let. »Pričakujemo, da bomo januarja podpisali koncesijsko pogodbo in začeli delati,« je še dejal Rupnik.

Zakaj si je zavod premislil?

»Leta 2006 nismo razpolagali s podrobnejšimi podatki za kvalifikacijske vrste na tem območju, zato smo se odločili na podlagi načela previdnosti,« sporočajo z Zavoda RS za varstvo narave. Poleg tega pravijo, da so leta 2007 pridobili nabor varstvenih ukrepov in usmeritev za posamezno vrsto in habitatni tip na posameznem območju Natura 2000, hkrati pa se je izkazalo, da so z naravovarstvenega vidika bolj problematična izkoriščanja sedanjih kamnolomov v osrčju območja Natura 2000, kot odpiranje novih, ki imajo dostop kot Mala Gora.

Zato so lani, ko so dobili novo vlogo za kamnolom na Mali Gori, izdali drugačno mnenje: »Na podlagi OPANA (Operativnega programa – program upravljanja območij Natura 2000), notranje conacije vrst, ponovnega ogleda na terenu, novih podatkov za ključne kvalifikacijske vrste območja ter na podlagi presoje smo ocenili, da bi bil poseg na precej zmanjšani površini od prvotno predlagane lahko še izvedljiv ob upoštevanju ciljno naravnanih omilitvenih ukrepov za posamezne kvalifikacijske vrste,« pravijo na zavodu za varstvo narave.

»Šlo je za osebne interese«

»Nihče me ne bo prepričal, da so se stvari na področju varovanja narave sprostile, saj vemo, da se v zadnjih letih samo še zaostrujejo,« pravi samostojni kočevski svetnik Marko Vizjak. »Očitno je šlo pri tem projektu za osebne interese posameznikov, ki so lahko zavrli projekt in ga v za njih ugodnem času znova oživili,« je prepričan svetnik. Avgust Gril pravi, da se je v primer vpletla politika: »Vprašamo se lahko, ali se naravovarstvene pogoje uporablja za to, da se pomaga tistim, ki so nekomu všeč.« Marko Vizjak pa dodaja: »Zakaj ne bi spremenili še mnenja za obvoznico po Barju?«