Kanček užitka ob poku ima lahko hude posledice

Ljubljana – V primerjavi z letom prej je bila lanska sezona pokanja precej varnejša. Število poškodb zaradi uporabe pirotehnike se je v lanskih božično-novoletnih praznikih zmanjšalo za polovico, saj so obravnavali osem poškodovanih, predlani pa 18. A je vsakršna poškodba odveč, saj so te ponavadi posledica neprevidnosti ali objestnosti.

Čeprav bo močnejša pirotehnična sredstva zakonito dovoljeno uporabljati šele od sobote in tja do prvega dne novega leta, ponekod prebivalci strnjenih naselij – kjer je uporaba pravzaprav ves čas prepovedana – že kar nekaj časa poslušajo nadležno pokanje. A zvok ob eksploziji petarde je za večino še najmilejši od vseh nevarnosti, ki jih prinaša nepremišljena uporaba pirotehnike.

Nekateri ostanejo trajno zaznamovani

A eno je statistika, ki ne pove veliko o posledicah nepremišljene uporabe pirotehničnih sredstev in za zmeraj zaznamovanega življenja. Na policiji izpostavljajo, da je pri starejših uporabnikih poglaviten vzrok za poškodbe neupoštevanje navodil proizvajalcev, pri mladoletnikih pa še vedno objestnost, kar je to še toliko težje sprejeti.

Kako resne so poškodbe ob neprevidni ali objestni uporabi pirotehnike, najbolje vedo travmatologi in kirurgi, ki najhujše poškodbe mnogokrat kljub znanju in sodobni tehnologiji ne morejo sanirati. Večkrat gre za poškodbe glave, oči, okončin, raztrganine. To so poškodbe, katerih posledice so vidne takoj, ob poku petard pa močno trpi tudi sluh.

Visokoimpulzni hrup je že vrsto let dokazano škodljiv za zdravje. Da je pok petarde res močan, pove že podatek, da je enakovreden poku pištole ali ga celo presega. Tega pa se večina ne zaveda. »Okvare sluha so tako rekoč neozdravljive. Ni kirurga, ki bi lahko presadil srednje ali notranje uho. Ko je sluh izgubljen, je za vedno,« je že pred časom za Delo resnost poškodb opisal Ferdinand Deželak z Zavoda za varstvo pri delu.

Pok močnejše petarde lahko na razdalji metra ali dveh povzroči raven hrupa tudi nad 140 decibelov, znane in med mladimi priljubljene »mega« petarde pa celo nad 160 decibelov. In 140 decibelov je raven, ki je po predpisih za delavce označena za mejno vrednost zdravstvenih okvar.

Manj jajc in mleka

Policija zaradi uporabe pirotehnike poleg poškodb ljudi vsako leto obravnava tudi poškodovanje premoženja. Objestneži radi razstrelijo kakšen poštni nabiralnik ali z eksplozijo zanetijo požar v zabojnikih. Pri tem velja poudariti, da mora storilec škodo poravnati, če oškodovanec sproži ustrezne postopke. Če ima proti vandalizmu zavarovano premoženje, škodo krije zavarovalnica, a kadar je storilec znan, zavarovalnica lahko od njega uveljavi regresni zahtevek.

Povsem nemočne so tudi živali, tako domače kot divje, ki jih zvok pirotehničnih sredstev še kako plaši. Nekatere raziskave kažejo, na kar opozarjajo društva za zaščito živali, da krave, ki so izpostavljene močnemu hrupu, dajejo manj mleka, kokoši pa manj jajc.

Od 400 do 1200 evrov kazni za kršitelja

Kršitve s tega področja nadzira policija, a se kršitelji večkrat izognejo roki pravice, saj jih je težko izsledili. Če pa posameznika zagrabi roka pravice, ga čaka od 400 do 1200 evrov globe. Da zgolj palica ne bo preprečila kršitev in predvsem poškodb, se zavedajo tudi pristojni. Bistveni so predvsem ustrezno ozaveščanje in ciljno naravnane preventivne akcije. S tem gotovo prepričajo največ ljudi, kako nepotrebne so poškodbe s pirotehniko.

Statistični kazalniki glede poškodb, poškodovanja stvari in zaznanih kršitev so bili lani ugodnejši kot leto prej, večji je bil izplen tudi pri zasegu pirotehnike. Zasegli so več kot 26.000 kosov pirotehničnih izdelkov, to je približno 58 odstotkov več zaseženih pirotehničnih izdelkov kot leta 2013.