Kanin še vedno ponuja kopico vprašanj in nič odgovorov

Tudi leto dni po nesreči gondol na krožnokabinski žičnici zdaj že propadlega kaninskega smučišča ni znano, kaj je bil vzrok strmoglavljenja dveh kabin.

Objavljeno
24. januar 2014 23.59
Kanin
Blaž Močnik, Tolmin
Blaž Močnik, Tolmin

To načenja najmanj vprašanje kredibilnosti nekdanjega upravljavca smučišča in s tem tudi preostale slovenske žičničarske stroke.

Prav danes mineva leto, odkar žičnica in smučišče ne delujeta več. Reševanje dveh hrvaških turistov je bilo k sreči največ, kar je morala takrat postoriti reševalna služba. Odtlej so bili vsi poskusi, da bi reševali pretekli zimsko in poletno sezono, zaman. Vmes je ATC doživel stečaj, Bovško pa socialno bombo. Zaprla sta se dva hotela, ki ponujata 500 nastanitvenih postelj, število brezposelnih v občini pa se je v letu dni povečalo za kar 72 odstotkov.

Na Bovškem so vsi po vrsti prepričani, da bi bila škoda občutno manjša, če bi poznali dejanski vzrok nesreče. Policija je marca podala poročilo, da na podlagi preiskave niso ugotovili elementov kaznivega dejanja zaradi povzročitve splošne nevarnosti. »Skrajni čas je, da izvemo, kaj se je zgodilo. Še danes nimamo uradnega pojasnila. Če tega ne dobimo, bo za vedno ostal dvom o obratovanju,« je prepričan bovški župan Siniša Germovšek, ki se ne zadovolji s pojasnilom, da je bil to izredni dogodek.

Veter, sabotaža in človeški dejavnik

Včeraj je v dobro obiskani Stergulčevi hiši kot možne vzroke iz mešanice poročil in govoric izluščil veter, sabotažo in človeški dejavnik. Če je prvega zavrgel proizvajalec žičniške opreme Poma - sunek vetra je po dostopnih podatkih presegel mejno vrednost le enkrat v jutranjih urah, nesreča pa se je zgodila zgodaj popoldan -, drugemu pa zaradi človeške škodoželjnosti nihče ne verjame, je največja senca dvoma padla na ATC Kanin oziroma njegovo upravljanje naprave.

Javna skrivnost je, da se je že deset dni pred nesrečo na C-postaji krožnokabinske žičnice zagozdilo šest gondol. Po dogodku so jih kljub temu spustili v dolino, da bi jih izvzeli iz prometa, med njimi tudi kabino številka 43, ki se je čez nekaj dni zagozdila na stebru 17 in povzročila nesrečo.

»Tega ni nihče povedal ne policiji ne preiskovalcem. Ne verjamem, da je ta nesreča kje zaznamovana. Bil pa sem zraven in poleg mene še dva sodelavca, vodja obratovanja in strojnik C-postaje,« je povedal Bojan Skok, nekdanji zaposleni v ATC. »Seveda ne trdim, da je bil to vzrok poznejše nesreče, obe nesreči pa vseeno povezujem. Očitno ni bilo interesa, da bi se to raziskalo, saj poročila tega kot možnega vzroka ne omenjajo.«

Nekdanji vršilec dolžnosti direktorja Aleš Uršič mu je oporekal: »Nesreči nista povezani. Vsaka prižemka gondol s C-postaje je bila pregledana, tiste z razbitimi stekli pa so delavci izločili. Preostale so pregledali naši strokovnjaki, ki imajo certifikat proizvajalca. Niso bile poškodovane. Po številkah kabin pa ne morem potrditi, katere so bile.«

Glavno besedo bi moral imeti zavod za gradbeništvo

Vprašanj o nesreči tukaj še ne zmanjka. Žičnice namreč niso preventivno izklopili niti, ko se je prižemka gondole zagozdila v baterijo stebra, zato so se vanjo nabile še tri kabine, dve od teh sta zaradi tega padli na tla. Naprava se je izklopila šele, ko je jeklenica izpadla s kolesja baterije, medtem ko nepravilnosti v obratovanju ni opazil niti strojnik na bližnji B-postaji.

Glavno besedo v preiskavi bi bržkone moral imeti Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) kot najvišji tovrstni strokovni organ pri nas. Toda strokovnjaki niso imeli popolnega vpogleda, saj ni bilo več pravih sledi nesreče. Takoj po nesreči ZAG ni nihče poklical ali povabil na kraj, trdijo v zavodu. Po naročilu upravljavca so šele po nekaj dneh opravili magnetnoinduktivni in vizualni pregled transportne vrvi ter defektoskopski pregled stebra številka 17.

S Policijske uprave Nova Gorica so zavod pozvali, naj posreduje ugotovitve, šele 7. februarja. »Naše ugotovitve temeljijo na podatkih, ki smo jih pridobili pri ogledu naprave nekaj dni po dogodku, ko je bila poškodovana kolesna baterija na stebru že sanirana in ponovno nameščena. Vse kabine na liniji so bile odstranjene. Tako nismo mogli ugotoviti, kakšno je bilo stanje posameznih mehanskih in električnih varnostnih komponent takoj po dogodku, kot, denimo, katero stikalo na kolesni bateriji stebra je povzročilo ustavitev naprave, stanja varnostnega izklopnega elementa tokovnega sunka, lege in poškodb posameznih vrvnih koles kolesne baterije, razdalje od kraja dogodka do preostalih kabin na liniji. Pri ugotovitvah smo upoštevali fotodokumentacijo, ki nam jo je posredoval naročnik in ki je bila posneta isti in naslednji dan po izrednem dogodku,« so pojasnili z ZAG.