Tiskane izdaje
Novo mesto – Dolenjski muzej je dobil trdno zagotovilo ministrstva za kulturo, da bo finančno podprlo letošnja zaščitna izkopavanja na arheološkem najdišču Kapiteljska njiva v Novem mestu. Skupaj s prispevkom novomeške občine in sredstvi muzeja bo denarja za dober mesec dela.
Za zavarovalna izkopavanja na enem največjih evropskih najdišč, ki jih ekipa Dolenjskega muzeja izvaja neprekinjeno že 30 let, je ministrstvo obljubilo do 20.000 evrov. »To je manj, kot smo pričakovali, a smo veseli, da država le vidi, da gre za pomembno zadevo, ki jo je treba reševati,« je povedal arheolog Borut Križ, ki vodi izkopavanja več kot dve desetletji. Lani so prvič po več kot četrt stoletja ostali brez državnih sredstev, ki so pred tem dolgo znašala od 40.000 do 45.000 evrov na leto. S prispevkom novomeške občine v višini 6000 evrov in z lastnimi sredstvi so komaj izpeljali tretjino običajnega programa in namesto štirih mesecev raziskovali le mesec dni.
Letos bo podobno, saj so namesto v začetku aprila šele zdaj začeli izkopavanje, ki bo trajalo do konca julija. Petčlanski ekipi Dolenjskega muzeja pomaga šest študentov. Raziskali bodo okoli 400 kvadratnih metrov najdišča na predelu proti Bršljinu, kjer so končali lani. »Poskušamo najti rob najdišča, tudi zaradi večnih vprašanj, koliko let bomo še kopali. Odgovora še ne poznamo. Najprej smo mislili, da je najdišče le na vrhu hriba, a zdaj smo že blizu Bršljina, pa grobovom še ni konca. Res pa v nekaj letih v zemlji ne bomo našli nobenega predmeta več. Zaradi kislosti dolenjske ilovice, vpliva gnojil in škropiv zaradi intenzivne kmetijske obdelave in mehanskih poškodb zaradi oranja so bronasti predmeti v prahu, tudi železni so močno poškodovani, organskih – ostanki pokojnikov, predmeti iz lesa, tkanin, usnja – ni več. Analize, naredili so jih tudi nemški kemiki, kažejo, da predmeti zadnja desetletja propadajo hitreje kot prej stoletja. Rešitev je samo njihov čimprejšnji izkop in restavracija,« je poudaril Križ.
Eno najpomembnejših evropskih najdišč
Križ tako kot pred njim legendarni arheolog Tone Knez (za številna vprašanja je imel odgovor, da lopata vse pokaže), kolektiv Dolenjskega muzeja in novomeška oblast vedo, zakaj si prizadevajo za nadaljevanje zaščitnih izkopavanj na Kapiteljski njivi. Gre za eno najpomembnejših evropskih najdišč, ki je bilo v uporabi tisoč let in v treh arheoloških obdobjih, v bronasti ter starejši in mlajši železni dobi. Dosedanje najdbe pričajo, da je na območju Novega mesta že v tisočletju pred našim štetjem živela močna, bogata in perspektivna družba, ki si je lahko marsikaj privoščila in je to blagostanje izkazovala tudi z grobnimi dodatki. »Na podlagi dosedanjih izkopavanj in najdb zelo dobro vemo, kaj tu propada. Mnogi bi to znali izkoristiti,« je poudaril Križ.
Izjemnost najdb na Kapiteljski njivi s figuralno okrašenimi bronastimi situlami na čelu, ki privabljajo na stalno arheološko razstavo v Dolenjskem muzeju mnoge obiskovalce, potrjuje tudi skrb restavratorjev v znamenitih delavnicah Rimsko-nemškega centralnega muzeja v Mainzu zanje. Novomeške najdbe restavrirajo brezplačno oziroma si delo plačajo s kopijami predmetov, ki jih naredijo za svoj muzej. Križ je bil presenečen, ko je od avstrijskih kolegov slišal, da za restavriranje približno take količine izkopanega gradiva, kot ga na leto pripeljejo v Mainz iz Novega mesta, plačajo okoli 150.000 evrov. Na arheološkem najdišču so do zdaj izkopali 2000 grobov, od tega okoli 300 iz bronaste dobe, trikrat toliko iz starejše železne dobe in več kot 700 iz mlajše železne dobe.
