Vsako leto oktobra je sezonsko več brezposelnih kot septembra, kar je povezano s študijskim letom (3593 je novih iskalcev prve zaposlitve) in tudi iztekom pogodb za določen čas (3484).
Delodajalci so zadnji mesec zavodu sporočili 11.815 prostih delovnih mest – iščejo po več kot 500 čistilcev, strežnikov in gospodinjskih pomočnikov v uradih, hotelih in drugih ustanovah, voznikov težkih tovornjakov ter delavcev za preprosta dela v predelovanih dejavnostih, službo zagotavljajo tudi po več kot 300 prodajalcem, natakarjem in kuharjem.
Številnim podjetjem ne najdejo kadra v Sloveniji, poskušajo ga poiskati predvsem v državah Zahodnega Balkana. V prvih desetih mesecih tega leta je bilo izdanih 35.990 dovoljenj za delo ter soglasij za enotno dovoljenje za bivanje in delo. A je tujcev, ki pri nas delajo zakonito, še veliko več – tisti, ki imajo v Sloveniji dovoljenje za stalno bivanje, namreč dovoljenj za delo ne potrebujejo; nekatera soglasja za enotno dovoljenje pa se izdajajo za tri leta in posameznikov, ki jih imajo, v letošnji statistiki torej ni. V zelo okvirnih številkah se nekako ocenjuje, da je med nekaj manj kot 900.000 delovno aktivnimi prebivalci Slovenije skoraj 100.000 tujih državljanov.
Zavod vzpostavil info točko
»Dejstvo je, da se zaradi strukturnih neskladij na trgu dela ter zaradi pomanjkanja delavcev v poklicih, ki so na trgu dela že več let deficitarni, v zadnjih letih povečuje tudi število izdanih delovnih dovoljenj in soglasij za zaposlitev tujcev, v preteklih letih se je njihovo število podvojilo, saj se s pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev spopada več kot 45 odstotkov delodajalcev,« je ministrica za delo Ksenija Klampfer poudarila ob odprtju info točke za tujce ter dodala, da z njeno vzpostavitvijo začenjajo aktivnosti za preprečevanje izkoriščanja delavcev migrantov, diskriminacije in morebitne brezposelnosti po poteku veljavnosti delovnega dovoljenja.
Zavod bo na info točki omogočal tudi informiranje in svetovanje o usposabljanju in izobraževanju potencialnih delavcev v njihovih izvornih državah, kjer ima Slovenija sklenjene sporazume, torej v Srbiji in Bosni.
»Radi bi delovali bolj preventivno ter zagotovili, da so kadri, ki prihajajo iz tujih držav, bolj skladni s potrebami našega gospodarstva. Po drugi strani želimo, da bi bolje poznali svoje pravice s področja delovnih razmerij, varnosti pri delu, da se seznanijo z osnovnimi informacijami o kulturi in znanju jezika. Obetamo si, da bodo tako, torej z nekakšno predintegracijo, v Sloveniji lažje našli delo, ki jih zanima, in da bodo, če bo šlo kaj narobe, poiskali pomoč, da bo mogoče ustrezno ukrepati, ter da bodo delodajalci bolj zadovoljni,« je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič.
Strožje pri znanju slovenščine
(Ne)znanje slovenščine je za marsikoga lahko ovira do boljše zaposlitvene priložnosti. »Po zakonu o rabi slovenskega jezika mora zaposleni, ki je v stiku s strankami, znati slovenski jezik. To preverja tudi inšpekcija in najpogosteje se zgodi, da delodajalec človeka nato prestavi na delovno mesto, kjer to znanje ni potrebno. Na primer, natakarja v kuhinjo, prodajalca pa v skladišče. Želimo si čim prej najti drugačnih rešitev – ljudem je treba zagotoviti tečaj jezika, kar jim da novo znanje in omogoča, da ostanejo na svojem delovnem mestu,« pravi Božič.
S spremembami zakona o urejanju trga dela, ki je v parlamentarni obravnavi, in če bodo te sprejete, se bodo zaostrili pogoji znanja slovenščine za brezposelne državljane tretjih držav. Od trenutka, ko se bodo prijavili na zavod za zaposlovanje, bodo imeli 12 mesecev časa, da se naučijo slovensko na osnovni ravni (stroške za tečaj in izpit bo plačal zavod). Če ga ne bodo opravili, bodo izbrisani iz evidence aktivnih iskalcev. To pomeni, da bodo pravice, ki izhajajo iz zavarovanj, kot je nadomestilo za brezposelnost, lahko prejemali do izteka, do denarne socialne pomoči pa po tem ne bodo več upravičeni. Takšne omejitve pa ne bodo veljale za tujce iz držav članic EU.
S Filipini ni načrtov
V letos sprejeti Strategiji migracij država načrtuje, da bo preverila, v katerih državah, ki so nam geografsko in kulturno blizu, lahko najde primerno delovno silo. Hkrati predvideva tudi korake za to, da se kadre, ki razmišljajo o odhodu iz Slovenije, poskuša zadržati, tiste, ki so že odšli, pa privabiti nazaj s tem, da se jim zagotovijo primerne priložnosti.
»Poleg Bosne in Srbije so bili pogovori tudi za sklenitev sporazuma z Ukrajino, ki nam je glede na poklicne profile in kulturno bližino zanimiva, vendar se to na račun drugih prioritet, ki jih imamo na mizi, dogaja nekoliko počasneje,« je pojasnil državni sekretar Tilen Božič. Izrecno je zavrnil kakršnokoli dogovarjanje o »uvozu« delavcev iz Azije, konkretno s Filipinov, o čemer so se v zadnjih tednih pojavile novice v več medijih, predvsem filipinskih, in tudi pri nas. »O tem ne razmišljamo in tega ne načrtujemo. Uresničitev takšnih pobud traja najmanj leto ali dve, a zdi se mi, da imamo za zdaj še dovolj priložnosti v širši regiji Evrope.«
V letos sprejeti Strategiji migracij država načrtuje, da bo preverila, v katerih državah, ki so nam geografsko in kulturno blizu, lahko najde primerno delovno silo. Hkrati predvideva tudi korake za to, da se kadre, ki razmišljajo o odhodu iz Slovenije, poskuša zadržati, tiste, ki so že odšli, pa privabiti nazaj s tem, da se jim zagotovijo primerne priložnosti.
»Poleg Bosne in Srbije so bili pogovori tudi za sklenitev sporazuma z Ukrajino, ki nam je glede na poklicne profile in kulturno bližino zanimiva, vendar se to na račun drugih prioritet, ki jih imamo na mizi, dogaja nekoliko počasneje,« je pojasnil državni sekretar Tilen Božič. Izrecno je zavrnil kakršnokoli dogovarjanje o »uvozu« delavcev iz Azije, konkretno s Filipinov, o čemer so se v zadnjih tednih pojavile novice v več medijih, predvsem filipinskih, in tudi pri nas. »O tem ne razmišljamo in tega ne načrtujemo. Uresničitev takšnih pobud traja najmanj leto ali dve, a zdi se mi, da imamo za zdaj še dovolj priložnosti v širši regiji Evrope.«