Tiskane izdaje
Tako je več kot presenetljivo, da se je vlada v prvem mesecu svojega mandata najglasneje zapletala pri kadrovskih odločitvah. Na odprtem prizorišču zaradi Pahorjeve vključitve Dimitrija Rupla v najožjo ekipo, manj hrupno, a nič manj ostro, pa ob imenovanju novih nadzornikov Kada in Soda ter novega prvega moža NLB Draška Veselinoviča.
Prednovoletne izjave Pahorja in Rupla kažejo, da prva zgodba še ni končana. Pahor med vrsticami pripoveduje, da se je želel z imenovanjem Rupla predvsem izogniti sporu s predsednikom države. A Rupel je že napovedal, da bo vse, o čemer je moral molčati zadnji mesec dni, popisal v knjigi in da tega ne bo storil v miru in samoti. Nasprotno; svojo veleposlaniško kandidaturo očitno vrača na dnevni red, saj zahteva nadaljevanje postopka, s tem pa se v javni prostor vračajo tudi trenja med Erjavčevo in Gregorčičevo.
Medtem ko je Rupel - kot običajno - še vedno v središču pozornosti, so spori v koaliciji ob imenovanju ključnih ljudi v gospodarstvu tihi, a nič manj nevarni. Gregor Golobič je Pahorju po spremembah v Kadu, Sodu in na vrhu NLB poslal protest zaradi načina kadrovanja, ki da ni v ničemer drugačen od razvpite prakse minulih mandatov. Golobič poziva premiera, naj vlada v sistem »vgradi« varovalko - javne razpise, ki bodo obvezni vedno, ko bodo menjave predčasne. Četudi nekdanjemu vplivnemu generalnemu sekretarju LDS »prijateljske stranke« v koaliciji očitajo, da se oglaša le zato, ker nima več vpliva na kadrovanje, se zdi predlog razumen; o tem, kaj pravzaprav v praksi pomeni »nova politika« in »izbiranje najboljših«, pa naj bi prvaka razčiščevala že v naslednjih dneh.
V čem je bistvo spora, je kot običajno največ povedal kar sam premier; koalicijske stranke se potegujejo za svoj delež volilnega plena, pravi Pahor, in sicer »sorazmerno z velikostjo stranke«. In še: Pahorjevi strankarski prijatelji in »prijatelji« so po volitvah obiskovali člane nadzornih svetov in uprav in jih v njegovem imenu pozivali k odstopu. Javnosti znan primer je Petrol, a - kot pove predsednik vlade - ni edini.
V isti sapi premier trdi, da se prav zdaj »lomijo stare prakse« in da to vladi »uspeva vse bolj«. Prisega na novo kadrovsko akreditacijske komisije (KAS), s katero naj bi preprečil politično polaščanje centrov moči in položajev.
Kas je po uradni definiciji hiter tek konja, pri katerem se istočasno premikata diagonalna para nog. V prenesenem pomeni naj bi torej vladna koalicija odslej pri kadrovanju tekla skladneje in hitreje. Opozicijski števec, ki beleži menjave, bi se tako lahko zavrtel hitreje, a če bi to pripeljalo bolj sposobne ljudi na ključna mesta, bi bila to za davkoplačevalce dobra novica. Prvi medeni vladni mesec sicer ni obetaven. »Nova metoda«, o kateri govori Pahor, se je namreč izkazala kot sila ohlapna kategorija. Za zdaj se je pokazalo le, da je pri ocenjevanju »sposobnosti in talentov« ljudi, ki so bliže nasprotni politični opciji, vrh vlade nekoliko bolj popustljiv kot pri ocenjevanju teh istih lastnosti pri ljudeh iz kroga koalicijskih strank. Še vedno pa je v ospredju politična pripadnost kandidatov, četudi je zrcalo zdaj obrnjeno na glavo.
Pahor je sicer v poslanici poleg sreče in poguma omenil tudi znanje, sposobnost in politično modrost. Je že tako, da bo vladna ekipa, kljub vsem dramatičnim preizkušnjam, ki jo čakajo v letošnjem letu, vse troje najprej pokazala s svojimi kadrovskimi potezami. Ali pa tudi ne.
