Katoličani praznujejo Marijino vnebovzetje

Ljubljana - Po cerkvah se danes vrstijo slovesna bogoslužja ob največjem Marijinem prazniku, Marijinem vnebovzetju ali velikem šmarnu, ki ga rimskokatoliška cerkev praznuje 15. avgusta. Škofje in njihovi namestniki darujejo svete maše v vseh večjih romarskih središčih.

Uran poudaril pomen družine

Na današnjem slovesnem somaševanju ob prazniku Marijinega vnebovzetja se je ob baziliki Marije Pomagaj na Brezjah zbralo blizu 10.000 vernikov iz vse Slovenije in tudi sosednjih dežel. Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Alojz Uran je prisotne spomnil zlasti na velik pomen družine in izpostavil vprašanji raziskovanj embrionalnih matičnih celic ter rodnosti. Mednarodno skupnost in slovensko vodstvo pa je pozval, naj se zavzemajo za takojšnje končanje vojn in za mir na svetu.

"In za katere vrednote si moramo ob skrbi za usodo družine še posebno prizadevati, ko gledamo današnji svet," se je vprašal metropolit, ki je v odgovoru na prvo mesto postavil delo za medsebojno spoštovanje, ljubezen in mir. Tudi poštenost in resnicoljubnost naj bosta navzoča v vsem, je dodal ter izpostavil, naj bo ob letošnjem praznovanju pogled v prihodnost optimističen, poln zaupanja, vedrine in hvaležnosti, saj "smo del velike skupnosti narodov, ki na tej zemeljski krogli živi dobro".

Mariborski nadškof in metropolit Franc Kramberger pa je ob 10. uri maševal na Ptujski gori. Dopoldne je bilo slovesno tudi na Svetih gorah ob Sotli, kjer je mašo ob 11. uri daroval celjski škof Anton Stres, in na Sveti gori pri Gorici, kjer je maševal koprski škof Metod Pirih.

Mašo je škof Pirih ob 15. uri vodil tudi v Spodnji Idriji ob slovesnosti 850. obletnice omembe tamkajšnjega Marijinega svetišča. Na prazničen dan pa poteka slovesno bogoslužje tudi v Olimju, kjer ga vodi novomeški škof Andrej Glavan, ter na Turnišču, kjer mašo vodi murskosoboški škof Marjan Turnšek.

Največji Marijin praznik

Veliki šmaren ali tudi velika maša, kakor prazniku Marijinega vnebovzetja pravijo ponekod, je za katoličane poleg božiča, praznika sv. Rešnjega telesa in krvi ter praznika vseh svetnikov slovesni in zapovedani cerkveni praznik. Ta največji Marijin praznik je v Sloveniji tudi dela prost dan.

Imena, ki so jih v zgodovini Cerkve dodajali 15. avgustu, so bila različna: vnebovzetje (assupmtio) je bilo od začetka redko, Grki so rajši govorili o zaspanju (dormitio) ali preselitvi oziroma "odhodu" matere Božje (migratio). Praznik so najprej obhajali na Vzhodu, pozneje pa tudi na Zahodu.

V jeruzalemski Cerkvi so praznik Marije Device začeli obhajati kmalu po koncilu v Efezu leta 431 in ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta. Čeprav sodi med najstarejše Marijine praznike, pa je versko resnico (dogmo) o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil šele papež Pij XII. leta 1950. Razglasitev verske resnice ljudskemu prepričanju vsebinsko ni dodala nič novega, razen tega, da jo je izrazila v bolj jasni, določni in trdni obliki.

Za katoličane je Marijino vnebovzetje praznik upanja, saj verujejo, da je Marija v večnosti dosegla polnost življenja, s svojim zgledom pa jim vliva novo upanje. Obenem praznik vernike opominja, da sta v življenju pomembna tako duhovna kot materialna komponenta ter da se večno in zemeljsko prepletata.