Časi so težki, zato moramo biti pogumni in močni, trdni in zvesti, je včeraj več tisoč vernikom na Brezjah dejal msgr. dr. Anton Stres, ljubljanski nadškof in metropolit, ter dodal, da je moč v slogi in edinosti: »To velja za domovino, to velja za Cerkev.«
Praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren je v osrednje slovensko Marijino svetišče na Brezjah privabil vernike iz vse države. Sveto mašo je vodil Anton Stres, ki je med drugim poudaril, da Cerkev krepi in goji krščansko ljubezen do bližnjega in solidarnost z njim, vernike pa pozval, da »pomagamo bratom in sestram, ki so v stiski«. Z vero v Marijo, Jezusa in Cerkev »dotekajo tolažba, moč in upanje, da lahko v težkih trenutkih vzdržimo in ostanemo zvesti«. Hkrati je opozoril še na velik pomen enotnosti in povezanosti znotraj Cerkve.
»Vendar so v članih Cerkve navzoči tudi grehi in nepopolnosti, ki jih v Mariji ni. Te nepopolnosti velikokrat močno čutimo in zaradi njih trpimo. Kljub temu pa Cerkev še vedno ostaja naša mati,« je dejal Stres in nadaljeval, da »to ne pomeni, da si smemo zatiskati oči in ušesa pred tistim, kar ni prav. Pomeni pa, da smo v sodbah dobronamerni, pošteni in pravični, da iščemo rešitve, da za Cerkev molimo, se v njeno delovanje zavzeto vključujemo z dobrimi deli in zanjo darujemo svoje trpljenje.«
V Strunjanu manj romarjev, kot so pričakovali
Ob težko pričakovani 500. obletnici Marijinega prikazanja se je pred strunjansko istoimensko cerkvico v torek zvečer, na predvečer Marijinega praznika, zbralo približno tri tisoč romarjev in vernikov. Praznovanje častitljivega jubileja (praznovali so tudi stoletnico kronanja Marijine podobe) se je začelo že v nedeljo, ko so Marijino podobo, olje na lesu z dragoceno krono, po dolgih letih spet za dva dneva preselili v piransko stolno cerkev sv. Jurija. Od tam je v torek popoldne krenila procesija s sliko po morju nazaj do Strunjana in nato peš do cerkvice na griču, kjer so pripravili slavnostno akademijo. Tudi tu je maševanje vodil ljubljanski nadškof Stres, ki je v nagovoru med drugim dejal: »Popraviti je treba ne cerkev kot zgradbo, narejeno iz kamnov in opeke, ampak Cerkev kot občestvo verujočih, sezidano iz živih kamnov, nas, ki smo njeni člani.« Navezal se je namreč na Marijino opozorilo iz prikazanja, da se podira njena hiša, in dodal: »Še bolj moramo skrbeti za to, da se ne bi podirala naša notranja cerkev, cerkev v našem srcu, naša vera in naša pripadnost Cerkvi.«
Jubilejne slovesnosti v Strunjanu se je udeležilo precej manj romarjev in vernikov, kot so napovedali, in le nekaj več kot običajno za ta praznik. Najbolj presenetljivo pa je, da so na slovesnost prišli le trije škofje, poleg ljubljanskega metropolita še oba koprska, Jurij Bizjak in upokojeni škof Metod Pirih.
Največja konkretna pridobitev jubileja so delno urejena okolica strunjanske cerkvice, varovalna omarica za dragoceno Marijino sliko in velika monografija Popravi svojo hišo, ki jo je pripravila Rožana Špeh (fotografije Ubald Trnkoczy). Ta je pravi spomenik ne samo strunjanski cerkvici s samostanom in domnevnemu prikazanju, temveč tudi Strunjanu in njegovim prebivalcem.