Kdaj pride Uber v Slovenijo, še ni znano

Zakon o prevozih v cestnem prometu, ki bi omogočil prihod Uberja, je še v fazi preoblikovanja.

Objavljeno
03. avgust 2017 19.15
Neža Mlakar
Neža Mlakar

Ljubljana – Na ministrstvu za infrastrukturo so potrdili, da se bo sprememba zakonodaje, ki bi omogočila prihod Uberja, začela, a datuma niso znali napovedati. V podjetju si prihoda v Slovenijo želijo, kdaj se bo to zgodilo, pa še ne vedo. V sodelovanju z MOL si prizadevajo omogočiti brezogljično storitev UberLjubljana.

Uberjevim storitvam vstop v Slovenijo preprečuje zakon o prevozih v cestnem prometu iz leta 2006. Sprememba zakona, ki bo legalizirala prevozno storitev Uber, bi morala omogočiti najem vozila z voznikom. Zakonodaja takšno obliko prevoza zdaj omogoča, a le za prevoz skupin, in ne posameznika, problem pojasnjuje slovenski predstavnik podjetja Mark Boris Andrijanič. »V Sloveniji bodo lahko z Uberjevo platformo poslovali zgolj licencirani ponudniki prevoznih storitev, ki bodo izvajali storitev najema vozila z voznikom,« še dodaja.

Tiskovna predstavnica ministrstva za infrastrukturo Mojca Kuhar nam je potrdila, da bodo spremembe zakona segle tudi na področje taksističnih prevozov in storitev, pri katerih se najame vozilo z voznikom. Hkrati so pojasnili, da predlog zakona še ni pripravljen, »ker se je v procesu priprave strokovnih podlag za upravljavca javnega potniškega prometa pokazalo, da je predvsem urejanje podlag za podelitev koncesij precej bolj zahtevno, kot je bilo predvideno«. Na vprašanje, kdaj predvidoma lahko pričakujemo spremembe, nam natančnejšega odgovora kot »do konca leta 2017« niso znali podati.

»Novi projekti in priložnosti«

Tiskovni predstavnik podjetja Matija Mesić pravi, da se v tem trenutku v Uberju v naši regiji osredotočajo na »številne nove projekte in priložnosti«. Ena izmed njih je tudi njihova nova storitev UberBoat, ki so jo letos poleti predstavili na hrvaški obali. »Z njo želimo povezati priljubljene hrvaške otoke in druge obmorske turistične znamenitosti,« k temu dodaja.


Aplikacija Uber. Foto: Igor Mali/Delo

Storitve ameriškega zagonskega podjetja koristi že 94 evropskih mest oziroma po navedbah Andrijaniča 20 držav članic EU. Samo na Hrvaškem so prisotni v petih mestih.

Električna Uberjeva vozila

»Uber želi v Ljubljani v partnerstvu z Mestno občino Ljubljana ponuditi edinstveno brezogljično storitev UberLjubljana, ki se bo izvajala izključno s pomočjo najmodernejših električnih vozil,« razlaga Andrijanič. Prebivalcem in obiskovalcem Ljubljane želijo ponuditi »najnaprednejše storitve na področju urbane mobilnosti, ki jih odlikujejo kakovost, varnost in dostopnost«. V Sloveniji so v zadnjih mesecih dosegli več kot 17.000 prenosov Uberjeve aplikacije, iz česar sklepajo, da številne Slovenke in Slovenci prihod storitev že nestrpno pričakujejo.

In kdaj ga bodo dočakali? »V prihodnosti si želimo čim prej omogočiti uporabo Uberjeve platforme tudi uporabnikom v Sloveniji, vendar še nimamo konkretnega datuma prihoda na slovenski trg,« pravi Mesić.

Problematičnost storitev

Na Hrvaškem so med drugim taksisti – kot tudi v mnogih državah po svetu – proti storitvi množično protestirali. V sosednji Italiji pa je aprila sodišče v Rimu Uberjeve storitve prepovedalo zaradi nepoštene konkurence taksističnim prevoznikom. Po podatkih spletnega portala MMC je podjetje oktobra lani imelo po vsem svetu odprtih več kot 150 tožb.

Tudi slovenski sindikati (Sindikat Mladi plus, Svobodnih sindikat Slovenije, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, Migrantska svetovalnica) že od novembra lani nasprotujejo prihodu Uberja na slovenski trg. Na spletni strani sindikata Mladi plus omenjajo slabo prakso v tujini, kjer se podjetje izogiba plačevanju pravičnega dela davkov in odgovornosti do voznikov. Ne odobravajo, da bi vstop v Slovenijo dobilo podjetje, ki kuje dobiček na podlagi nižanja standardov dela ter prekarizacije in espejizacije dela.

Opozarjajo, da slovenski taksisti že danes niso deležni najosnovnejših pravic, s prihodom Uberja pa bi se njihov položaj še poslabšal. Ta bi s svojimi metodami še dodatno dereguliral delo taksistov, »saj bi v skladu z njihovo 'sistemizacijo' lahko postal 'taksist' vsakdo, ki je polnoleten, ima vozniški izpit in 'ustrezno' vozilo«.