Kdo bo plačal proračunsko kosilo?

Poslanci in ministri vladajoče koalicije so za skupno mizo govorili o proračunih za prihodnji dve leti - in ob splošnem poudarjanju nujnih razvojnih in socialnih vidikov modro ugotovili, da je zdaj eno najtežjih obdobij za pripravo proračuna. V odsotnosti konkretnih številk in zavez je bila to osrednja misel na poznejši novinarski konferenci, kjer so veljaki koalicije pojasnjevali, o čem je tekla triurna razprava za zaprtimi vrati. Res je, časi so težki, a če se bo vlada ukvarjala zgolj z ustvarjanjem všečnega zunanjega videza, krčenje odhodkov in reforme pa puščala ob strani, je Slovenija že na poti Italije, Grčije, Belgije in drugih držav, ki so z nespametnim kopičenjem primanjkljajev in zadolževanjem trajno poslabšale svoj razvojni potencial.

Premierova izjava, da bo o strukturnih reformah najprej stekla javna razprava (šele zdaj, mar ni ta koalicija na oblasti že od lanskega novembra?), očitno pomeni, da se vladi ne mudi s sistemskimi spremembami, ki bi pripomogle k bolj znosnim javnofinančnim primanjkljajem. Napoved, da »moramo bolj obremeniti tiste ljudi, ki laže prenašajo krizo«, pa nakazuje, da so vsaj v največji vladajoči stranki še naprej zelo živi ideje o spremembah dohodninske zakonodaje in drugi populistični ukrepi z zanemarljivimi javnofinančnimi učinki.

Zdi se, da za zdaj reforme predvsem verbalno malo bolj podpirajo v Zaresu in LDS, medtem ko v SD in Desusu precej bolj postavljajo v ospredje solidarnost in socialne vidike. Letos, ko se bo slovenski BDP celo po ocenah zmernih optimistov skrčil za vsaj pet odstotkov, je seveda zelo malo manevrskega prostora za prestižne koalicijske proračunske spore. Kakršno koli nespametno porabo, ki bo vir novega zadolževanja - le poglejmo, s kolikšno vnemo država letos izdaja vedno nove milijardne obveznice - bodo še leta plačevale generacije davkoplačevalcev. Nobeno proračunsko kosilo ni zastonj, vsako je treba enkrat plačati, z obrestmi vred - in če se vlada tega ne bo v celoti zavedela in bo z zadolževanjem skokovito povečevala javni dolg, je verjetno ne čaka posebno slavno mesto v prihodnjih učbenikih slovenske zgodovine.

Iz sobotnega Dela.