Kdo bo v prihodnje držal ogledalo družbi?

Zakon bo novelo morda doživel ravno sredi postopka imenovanja novega predsednika.

Objavljeno
09. december 2019 09.15
Posodobljeno
09. december 2019 10.04
Predsednik KPK Vladimir Štefanec še ne ve, ali bo kandidiral za še en mandat. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Konec tedna se bo iztekel razpis za predsednika v komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Ali bo njen zdajš­nji prvi mož Boris Štefanec skušal ponoviti šestletni mandat, še ni jasno, prav tako ni znano, ali se bo za položaj potegovala njegova desna roka Uroš Novak. Na postopek lahko pade senca dvoma, ker je v fazi sprejemanja novela zakona, ki spreminja postopek imenovanja predsednika.



Zdajšnji predsednik je z načrti skop, saj poudarja, da bi rad mandat končal tako, kot se spodobi, prav tako se osredotoča na teden boja proti korupciji, ki se začenja danes. »Odprte so še vedno vse možnosti, ne bom rekel, da se ne bom prijavil, niti ne bom rekel, da sem se ali da se bom,« je dejal Štefanec. Nejasno je tudi, kaj bo storil njegov namestnik Uroš Novak. »Odkrito povedano, še ne vem, ali bom kandidiral. Za zdaj o tem na glas razmišlja predsednik, postopek je nekoliko v negotovosti, saj ni jasno, ali se bodo vmes spremenili predpisi. Nisem se še spravil pisati vizije, a to ni problem napisati v enem dnevu,« je ocenil Novak. Dodal je, da ima pomisleke, ali se izpostavljati v tem postopku, ker se bo potem vsulo, kot se vedno pri različnih kandidaturah. Oba menita, da bi se komisija morala osredotočiti na izvajanje preventivnih dejavnosti, čemur je namenjena.

»Bistveno je pripraviti nov zakon. To bo šele orodje, ki bo komisiji omogočilo normalno delo. Še večji poudarek moramo dati njenim preventivnim dejavnostim. Vse, kar delamo, tudi preiskovanje posameznih zadev, je preventivno ravnanje, saj drugih možnosti pravzaprav nimamo. Nikogar ne moremo razrešiti ali zamenjati, le odločevalcem lahko dajemo pobudo, naj nekaj obravnavajo. Smo ogledalo slovenske družbe, z njim pokažemo, kaj predvsem v javnem sektorju delamo narobe. Žal pa malo tega dobi ustrezen odziv,« je poudaril Štefanec.
 

Nesrečne okoliščine


Predsednik republike Borut Pahor bi lahko novega predsednika imenoval najkasneje 19. februarja, razen če mu bo prekrižalo načrte sprejetje novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki so jo pripravili na pravosodnem ministrstvu. Zato se v predsednikovem uradu zavzemajo za to, da bi zapisali v novelo, kaj se zgodi s postopkom izbire, če bo sprejeta, še preden bo ta končan. Predlog je v državnem zboru v drugem branju. Lahko določijo, da sedanji postopek prekinejo in ga po sprejemu novele začnejo od začetka ali pa da ga izpeljejo do konca po veljavnem zakonu.

image
Predsednik protikorupcijske komisije Boris Štefanec po mnenju nekaterih poznavalcev ne bo več na tem položaju. FOTO: Leon Vidic/Delo


Štefanec je ocenil, da so to nesrečne okoliščine. »Skoraj šest let, kolikor vodim komisijo, se pogovarjamo o noveli. Ves ta čas v državi nismo bili sposobni sprejeti novele oziroma celovitega zakona. Komedija se bo začela, če bo novela sprejeta, preden bo Pahor nekoga imenoval, določala pa bo, da se mora postopek imenovanja končati po novem. Ne vem, ali ima kdo pooblastilo ves postopek razveljaviti.« Zato je naklonjen rešitvi, da bi novelo sprejeli šele po imenovanju predsednika, težko pa ugiba, kdaj bi to lahko naredili.

Novak ima pomisleke, ali se splača izpostavljati, ker ne ve, kako bo v noveli opredeljeno prehodno obdobje. Če bodo predvideli, da sledijo noveli, bo lahko več prijavljenih, saj bodo pogoji nekoliko razrahljani, a hkrati prinašajo nekatere nove, kot je pogoj osebnostne primernosti, ki se jih bodo nekateri ustrašili. Tudi sam razmišlja, da ni najbolje, da postopka potekata hkrati. Vendar je dodal, da novela morda ne bo sprejeta, saj bo državni svet verjetno izglasoval ­odložilni veto, kar bo podaljšalo postopke.
 

Prijave zbirajo do petka


Kandidati se lahko prijavijo do petka popoldne, nato bo prijave vzela pod drobnogled izbirna komisija. Do 20. januarja bo predsedniku predala seznam primernih kandidatov. Pahor bo nato imel 30 dni za imenovanje novega predsednika KPK ali ponovitev ­postopka.

Alma Sedlar, nekdanja namest­nica predsednika KPK, danes predsednica Transparency International Slovenija, meni, da je pred izbirno komisijo in predsednikom zahtevna naloga, saj se je zelo lahko zmotiti: »Mislim, da se predsednik republike tega zaveda, in čeprav tega ni priznal, ocenjujem, da se je iz svoje napake pri zadnjem imenovanju predsednika KPK veliko naučil. Skoraj bi si upala trditi, da je tokrat ne bo ponovil.«



Zdaj bo treba najti nekoga, ki vsaj v zadnjem desetletju ni bil aktiven v politiki, ki bo zadeve na KPK stabiliziral ter uredil kadrov­ske in notranje zadeve. »Zaradi naše majhnosti in majhnega bazena osebnostno in strokovno dovolj podkovanih kandidatov ga bo težko najti, zato Pahorju ne zavidam,« je dodala. Da se po navadi redki prijavijo na razpis, je po njenih besedah kriva plača, saj od ljudi ne moremo pričakovati, da se bodo za 2300 evrov neto resno borili proti korupciji.