Kdo bo vodil Banko Slovenije po 1. aprilu?

Banka Slovenije bo čez 11 dni ostala brez najvišjega vodilnega, saj guvernerju BS Mitji Gaspariju mandat poteče konec meseca. Kakšno bo vodenje in zastopanje naše centralne banke od 1. aprila naprej?

Objavljeno
20. marec 2007 07.10
dr. Marko Kranjec, ekonomist in vodja vladne delovne skupine za prenovo davčnih zakonov
Ljubljana – Banka Slovenije bo čez 11 dni ostala brez najvišjega vodilnega, saj, kot je znano, guvernerju BS Mitji Gaspariju mandat poteče konec meseca. Postavlja se torej vprašanje, kakšno bo vodenje in zastopanje naše centralne banke od 1. aprila naprej. Kandidat za novega guvernerja, ki ga predsednik Janez Drnovšek še išče, bi bil lahko imenovan šele na aprilski seji državnega zbora, ki se začne 23. aprila. Druga, malo verjetna možnost je, da bi novega guvernerja imenovali že pred tem, na izredni seji državnega zbora – a za to bi bil v praksi potreben hiter konsenz obeh najvišjih politikov v državi, Drnovška in premiera Janše.

Na Banko Slovenije smo tako včeraj naslovili vprašanja, kdo jo bo vodil od 1. aprila do imenovanja novega guvernerja in ali bo to zdajšnji namestnik guvernerja Samo Nučič, kdo bo Banko Slovenije zastopal navzven, denimo na aprilskem sestanku sveta ECB, in kakšne posledice bi lahko imela odsotnost predstavnika Slovenije v svetu ECB. Odgovor, ki smo ga prejeli iz slovenske centralne banke, je bil nenavadno birokratski: zapisali so le, da nam "bodo odgovore posredovali v skladu z zakonsko določenim rokom".

V kabinetu predsednika države Janeza Drnovška so nam na vprašanja, ali se predsednik republike ta čas kaj pogovarja z možnimi kandidati za guvernerja Banke Slovenije, ali je morebiti kandidata že izbral in do kdaj bo predvidoma znano ime novega kandidata za guvernerja, odgovorili kar s petkovim sporočilom s predsednikove spletne strani, da je »predsednik republike Janez Drnovšek predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju sporočil, da bo predlog za guvernerja Banke Slovenije predvidoma posredoval v roku, ki naj bi omogočal obravnavo predloga na redni aprilski seji«. Kot nam je ob tem povedala Jana Lutovac Lah iz Drnovškovega kabineta, je bilo "že pred časom rečeno, da se preverjajo različne možnosti in da je zadeva še odprta".

Kdo bo torej 1. aprila, po preteku Gasparijevega mandata, poslovodeči v Banki Slovenije, kdo jo bo predstavljal navzven? "Zakon o Banki Slovenije nima nobenih določb, ki bi izrecno urejale tak položaj. Zato bo morala Banka Slovenije, njeno vodstvo pač, nekako v duhu zakona in upoštevaje ves kontekst zakona in druge določbe, presoditi, katera razlaga je najprimernejša, da se zagotovi začasno vodenje. Tu se ponujata predvsem dve možnosti," je za Delo povedal profesor na ljubljanski pravni fakulteti dr. Miro Cerar. "Ena je seveda ta, da bi v. d. guvernerja začasno ostal dosedanji guverner Mitja Gaspari. Ta možnost se mi sicer zdi nekoliko šibkejša. Druga pa je, da bi funkcijo guvernerja oziroma tekoče posle opravljal namestnik guvernerja. Zakon pozna ta institut namestnika, saj je eden od viceguvernerjev lahko namestnik, seveda pa ga na to mesto mora postaviti guverner. Ta možnost je po mojem nekoliko bliže zakonskemu kontekstu. Kako se bodo odločili, pa je stvar interpretacije, ki jo bo sprejela Banka Slovenije."

Miro Cerar pri tem opozarja, da še vedno obstaja sicer malo verjetna možnost, da bi bil guverner še pravočasno imenovan na izredni seji državnega zbora, ki jo je – kadar je nujno – mogoče zelo hitro sklicati, tudi na zahtevo predsednika republike. "Seveda pa bi predsednik države moral dobiti kandidata, kar pa po teh zavrnitvah ni enostavno. Zato je težko dobiti kakšnega dobrega kandidata, ker se je treba še politično usklajevati."

In kakšne posledice bi imela neizvolitev guvernerja na položaj in funkcioniranje Slovenije v svetu ECB, na kar je pred kratkim opozarjal tudi Financial Times? "V tem primeru zagotovo ne bomo polno zastopani. Seveda ni nobena tragedija, če bi se to zgodilo enkrat ali dvakrat, če bi trajalo dlje časa, recimo več mesecev, pa bi bila stvar na evropski ravni že nerodna. To kaže tudi na nezrelost politike, ki je imela dovolj časa za izvolitev. Volivci in javnost bodo tudi znali presoditi, kdo je bolj odgovoren za nastali položaj."

Eden od kandidatov za novega guvernerja, ki se jih omenja v javnosti, dr. Marko Kranjec, profesor na fakulteti za upravo, je na vprašanje, ali bi brezvladje na vrhu Banke Slovenije lahko imelo škodljive posledice, še posebno v odnosih v ECB, odgovoril: "Če bo to trajalo malo časa, mislim, da ne bo tako tragično. Vprašanje pa je, kako dolgo bo trajalo. Tega nihče ne ve. Zato bi težko rekel, kakšne bodo posledice. Prav ugledno pa to ni za nas. Bolje bi bilo, če bi se ta stvar pravočasno uredila."

In kdo bi lahko v Banki Slovenije nadomeščal guvernerja, ki mu poteče mandat? "Domnevam, da bi to lahko bil namestnik, razen če ne bodo v Banki Slovenije poiskali kakšne drugačne rešitve. Ne vem, ali je mogoče, da odhajajoči guverner nekoga pooblasti in da to velja tudi za čas, ko ne bo več guverner. O tem bi bilo treba povprašati pravnike. Ni dobro, da se to vleče, verjetno pa bo Banka Slovenije morala prebroditi ta čas brezvladja in počakati, da se stvar politično reši," nam je še povedal Kranjec.

Več o tem preberite v torkovem tiskanem Delu.