Kdo izvaja pritisk na koga?

Ljubljana – Gre za zlorabo policije ali parlamentarnega nadzora? Kdo izvaja pritisk na koga? Kdo si napačno razlaga zakon in pristojnosti? Obisk pooblaščene skupine Knovsa v torek na upravi kriminalistične policije in nacionalnem preiskovalnem uradu ter številna obtoževanja, ki so mu sledila, dvigujejo temperaturo v obdobju politične negotovosti.



»Slovenska policija ni in ne bo podaljšana roka politike. Smo strokovna služba, ki v tej državi zagotavlja varnost ljudem. Služimo ljudem, in ne interesom politike,« se je generalna direktorica Policije Tatjana Bobnar odzvala na očitke, ki jih je nanjo osebno in na Policijo usmeril poslanec SDS Žan Mahnič. »Politične kampanje naj se gredo z argumenti, ne pa z izmišljenimi zgodbami na račun Policije, z žuganjem in pritiski na njeno vodstvo,« je komentirala Bobnarjeva in poudarila, da je Policija med najbolj nadzorovanimi institucijami v državi. Pooblaščeni skupini Knovsa so tudi v torek omogočili zakonit nadzor v okviru zakonskih pristojnosti. »Vse preiskave kaznivih dejanj in predkazenskih postopkov Policija vodi samo na podlagi usmerjanja državnega tožilca, ne pa na podlagi seznamov politikov, njihovih svojcev ali želja kogarkoli,« je zavrnila namige o nezakonitem delovanju in dodala, da Policija redno izvaja nadzor nad uporabo osebnih podatkov, prav tako to počne Informacijski pooblaščenec.
 

Je res, kar se govori?

Žan Mahnič je potrdil, da so poslanci zahtevali informacije, ali in kdo od zaposlenih na Policiji je morebiti vpogledal v evidence poslancev strank, ki se dogovarjajo za sestavljanje nove desnosredinske vlade, kar bi lahko kdo uporabil za pritisk nanje. A ker informacij o morebitnih vpogledih v mape politikov ni dobil med nadzorom Knovsa, jih namerava zdaj v okviru parlamentarne preiskovalne komisije v primeru Kangler. Komisija, ki jo sestavljajo štirje poslanci SDS in poslanka NSi, je odločila, da »bo začela preiskovati sum zlorabe obveščevalno varnostnih služb z namenom pritiska na določene politike, da se ugotovi, ali je vse to, kar se govori, praktično od nastopa mandata predsednika vlade Marjana Šarca, resnično ali ne.« Ministrstvo za notranje zadeve in organe v sestavi so pozvali, naj jim do 29. februarja posredujejo izpis vseh posegov in vpogledov v osebne evidence od 13. septembra 2018 dalje, za vseh 90 poslancev, vse ministre in predsednika vlade v odstopu.

Da je Knovs prekoračil svoj pravni okvir, se s Tatjano Bobnar strinjata nekdanji direktor Sove Andrej Rupnik in Branko Lobnikar s fakultete za varnostne vede. Lobnikar ob tem opozarja, da je Policija temelj demokratičnosti in delovanje družbe. »Treba se je držati omejitev in se ne iti kakršnekoli politične zgodbe na račun Policije. Ne je uporabljati za to, da zmagaš na naslednjih volitvah ali da prideš do volitev ali do vlade. Ni prav,« poudarja Lobnikar.

»Sumi naj se raziščejo«

Na obračun po obisku Knovsa in na govorice o sumu zlorabe policije so se odzvali v vseh parlamentarnih strankah. »Vse bolj je jasno, da je obisk Knovsa na Policiji namenjen ugotavljanju napredovanja preiskav o financiranju stranke SDS, ne pa skrbi za varnost politikov pred prisluškovanjem,« je na twitterju zapisal Marjan Šarec. Pa tudi, da »ko razni portali, ki so blizu SDS, poročajo, da sem naročil sezname in ne vem kaj še vse o strankah, ki se pogajajo za vstop v vlado, je jasno, da opisujejo svoje metode. To je napad na policijo brez primere. Verjamem, da bi pri njih tako delovalo. In verjetno kdaj tudi je.«

»Ne izključujemo možnosti, da bi prihajalo do prisluškovanja,« pa je po drugi strani dejal generalni sekretar SAB Jernej Pavlič in ob tem navedel, da je v nedeljo ob polnoči policijska patrulja ustavila sina Alenke Bratušek takoj, ko je zapeljal s parkirišča, in uporabila preiskovalne metode. »Absolutno pričakujemo odgovore, ne samo v tem primeru, ampak nasploh. Ali se v Sloveniji res dogajajo stvari, o katerih se piše, ker v naključja ne verjamemo več,« je še dodal Pavlič. Z gorenjske policije so se odzvali, da so v nedeljo ponoči kontrolirali več oseb, niso pa vodili nobenega postopka, ki bi potekal v »nenavadnih« okoliščinah.



Predsednik državnega zbora in prvak SD Dejan Židan je pozval k umiritvi strasti. »Zakonodaja daje pravice in dolžnosti. In dolžnost, ki jo v tem trenutku vidim, je, da se sume razčisti. V politiki se je namreč razvilo slabo vzdušje ... Namesto da bi se pogovarjali o ljudeh in iskali točke, kjer se politika lahko združi, se zadnje dni in tedne le še prepira. To je škodljivo za Slovenijo.«

Tudi vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat in vodja poslanske skupine Desus Franc Jurša sta se strinjala, da je sume treba preiskati. Igor Zorčič, ki je načelu poslanske skupine SMC, pa je navedel, da so z zadevo seznanjeni iz medijev, a meni, da se »juha ne bo pojedla tako vroča, kot se skuha«. Predsednika SMC Zdravka Počivalška take zgodbe skrbijo, a verjame, da bodo policija in drugi organi odločno ukrepali ter odgovorili, če se kaj takega res dogaja. Tudi predsednica Desusa Aleksandra Pivec meni, da je treba zadeve raziskati, ne glede na to, katera stran uporablja take metode. Prvak SNS Zmago Jelinčič dvomi v ta namigovanja, poslanec Levice Miha Kordiš pa ocenjuje, da gre za politično aferaštvo: »Če bi šlo za karkoli resnega, se tega ne razrešuje tako, da v čakalnico NPU pošlješ Žana Mahniča.«