Kdo je kriv za čedalje slabši ugled državnega zbora?

Ljubljana - Na začetku poletnih počitnic so delo državnega zbora v prvem delu mandata, ki se je začel 15. oktobra lani, ocenili tudi vodje oziroma predstavniki poslanskih skupin ter predsednik državnega zbora. Z ostrimi besedami sta med seboj obračunavali predvsem največji parlamentarni stranki, SD in SDS, ki druga drugo krivita za neučinkovito delo in ukvarjanje z nepotrebnimi stvarmi. Medtem pa predsednik državnega zbora Pavel Gantar (Zares) opozarja na skrb vzbujajoče zmanjševanje ugleda državnega zbora v javnosti; vzrok vidi prav v ravni razprave v poslanskih klopeh, kjer je »odnos do kolegov pogosto osebno podcenjevalen«.

 

»DZ se je ves čas srečeval z anomalijo, saj je opozicija vsak dan znova opozarjala, da se ne ukvarjamo s pravimi vprašanji in ne sprejemamo ustreznih zakonov za odpravljanje krize, hkrati pa ves čas sprožala vprašanja, ki so čisto ideološke narave,« je bil do opozicije kritičen Miran Potrč (SD). Po njegovem mnenju delo v DZ močno otežuje tudi težnja največje opozicijske stranke, da je vse, kar je bilo storjenega v prejšnjem mandatu, idealno in da se nič ne sme popraviti. Po drugi strani Zvonko Černač (SDS) meni, da sta delo DZ »zaznamovali ukvarjanje vladajoče koalicije same s seboj - rezultat tega je neučinkovitost dela v parlamentu - in sistematično zavračanje vseh predlogov, ki smo jih v SDS dali, glede na to, da predlogov vladajočih za reševanje gospodarske krize ni bilo«.

 

Tudi v Zaresu opozarjajo, da je DZ ogromno časa porabil za razpravo o številnih ponavljajočih se pobudah največje opozicijske stranke SDS. »Nekaj je bilo konstruktivnih, večina pa je imela namen blokirati zakonodajni postopek za obravnavo predlogov vlade ter vsiljevanje določenih tem (izbrisani), s čimer je bilo vladi preprečeno, da bi se ukvarjala s pomembnejšimi zadevami.« Opozarjajo tudi na številne poskuse izsiljevanja, kršitve poslovnika, nestrpnega govora in »škandalizacije« politike (parlamentarna preiskava o Gregorju Golobiču), ki jih je izvajala opozicija.

 

Obtožbe se nanašajo tudi na slabe gospodarske razmere, v katerih se je znašla Slovenija. »V težave bi prišli tudi, če ne bi bilo krize,« je Bojan Kontič (SD) opozoril na slabo zapuščino prejšnje vlade. Černač te trditve zavrača: »Evropska komisija je konec lanskega leta Sloveniji kot eni redkih držav napovedala, da letos ne bo zašla v recesijo.« Vzroke za slabe razmere vidi v tem, da se je vlada ukvarjala z nepomembnimi zadevami (izbrisani, odvetniki), namesto da bi sprejemala protikrizne ukrepe.

»Opravili smo veliko dela,« je dokončanje prvega dela mandata komentiral Pavel Gantar. »Kakšno je to delo (ali so naši zakoni dovolj dobri), pa bo pokazala praksa.« Kot največjo težavo je omenil zmanjševanje ugleda državnega zbora. »Dogaja se delegitimizacija DZ,« pravi Gantar. Dno pa je DZ v dosedanjem mandatu dosegel z obstrukcijo glasovanja, ki jo je ob ratifikaciji sporazuma o pristopu Hrvaške k zvezi Nato izvedla SDS, meni Gantar.

Več v četrtkovi tiskani izdaji Dela