Kdo je na seznamu hrvaških obveščevalcev

Ljubljana – S prisluškovalno afero se je obsežno ukvarjala komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) pod vodstvom Mateja Tonina, del njenih članov je včeraj obiskal tudi sedež Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova). Tonin je bil v izjavi za medije previden in na vrsto vprašanj ni odgovoril, češ da za to ni pristojen.


Tonin je poudaril, da so hrvaški obveščevalci v Sloveniji zelo dejavni. Ocenjuje, da so na njihovem seznamu za prisluškovanje tudi slovenski politiki, mnenjski voditelji in novinarji. Zato se velja »temu primerno obnašati in delovati bolj samozaščitno«.

Ne glede na redkobesednost prvega človeka Knovsa pa je iz Toninovih besed mogoče izluščiti nekaj pomembnih sporočil. Prvo je, da slovenski obveščevalci razpolagajo s posnetki hrvaškega vplivneža Ivana Tolje. Ta je poskušal vplivati, da Pop TV ne bi objavil novice o hrvaških prisluhih slovenski strani v arbitražnem postopku.

Ali je med njimi tudi posnetek pogovora Tolje z Ludom Bammensom, direktorjem ameriškega finančnega sklada KKR za Evropo, ki ga je objavila Pop TV? Na to vprašanje ni jasnega odgovora, je pa seveda mogoče upravičeno sklepati, da je posnetek, ki ga je objavila komercialna televizija, prišel iz obveščevalnih krogov. Ali ga je Sova pridobila od kolegov iz tujine?

»Primer Edwarda Snowdna in drugi primeri javnega razkritja prisluškovanj nas učijo, da zavezniki in prijatelji sodelujemo v tem obveščevalnem, informacijskem, kibernetskem prostoru, na drugi strani pa se tudi med prijatelji in zavezniki spremlja, kaj kdo dela,« je za portal Siol v nedavnem intervjuju, verjetno ne brez razloga, poudaril Damir Črnčec, sekretar v kabinetu Marjana Šarca. Premier je bil o obstoju teh posnetkov seveda obveščen med prvimi v državi.




 

Je v ozadju pritisk zaradi arbitraže?

V obveščevalnih krogih zadeve običajno niso dejansko takšne, kot je videti na prvo žogo, pravijo sogovorniki iz obveščevalnih krogov. Šarčev sekretar pa je v omenjenem intervjuju povedal še nekaj – drugačno ravnanje Slovenije glede implementacije arbitražne razsodbe.

»Nadaljevali bomo z implementacijo. Torej nadaljujemo politiko prejšnje vlade, a smo se na drugi strani odločili za konkretnejše ukrepe, o katerih morda ne bi javno govoril, ki so morda drugačni, kot so bili v prejšnjem mandatu. Že navzven je vidno, da je manj javnega komuniciranja. Če se malo pošalim, lahko sklepamo, da je morda več drugih aktivnosti,« je dejal Črnčec. Predsednik vlade Marjan Šarec je sicer včeraj v Bruslju izjavil, da si naša stran želi čim prej implementirati arbitražno sodbo. Medtem ko je njegov hrvaški kolega Andrej Plenković v izjavi za medije ponovil, da je »arbitražni postopek nepopravljivo kompromitiran.«


 

Nadaljevanje preiskave o odgovornosti

Drugo pomembno sporočilo predsednika Knovsa pa je povezano z napovedjo nadaljevanja preiskave glede arbitražnega fiaska, ki sta ga z nedovoljeno komunikacijo in ob neupoštevanju varnostnih protokolov zakrivila dvojec Drenikova-Sekolec. Še vedno namreč ni jasno, zakaj se Drenikova kot del slovenske arbitražne ekipe, ki jo je Sova ustrezno protiobveščevalno podučila, ni držala navodil. In kot je poudaril Tonin, jih ni spoštovalo niti ministrstvo za zunanje zadeve.

»Poslanci si zaslužimo odgovor, zakaj je Drenikova tako komunicirala. Raziskali bomo tudi, zakaj ministrstvo ni sprejelo vseh predlogov Sove. Če je šlo za malomarnost, je pričakovati, da bodo ljudje, ki so ogrozili ta pomemben projekt, odgovarjali. Če pa bi se pokazalo, da je kateregakoli od teh ljudi Hrvaška pridobila na svoj stran, je to jasno opozorilo Sloveniji, da mora okrepiti svojo obveščevalno dejavnost,« je še poudaril Tonin. Kot je še ugotovil, odnosi med državama v tem trenutku niso najboljši.