Tiskane izdaje
Ljubljana ni Mercator in njen župan Zoran Janković ne more imeti vedno prav, tako kot nekdanji predsednik uprave Mercatorja Zoran Janković. Vendar kaže, da ima ljubljanski župan s tem težave. Sestanki z njim so po besedah več sogovornikov enostranski diktati s pozicije moči, drugačno mnenje in nestrinjanje pa pospremljeni z ignoranco ali celo prezirom.
Nazadnje se ljubljanskemu županu ni izšlo po načrtih pri nakupu večinskega deleža Javne razsvetljave, enega bolj uspešnih ljubljanskih podjetij. Na tiho, s faktorjem presenečenja, so večino delnic tega podjetja kupili trije prijatelji, Tadej in Matej Počivavšek in Goran Bojović. Župan je - vsaj tako je videti - iz užaljenosti, jeze ali česa drugega nemudoma javno napadel, nove lastnike ožigosal kot zasebnike, ki bi radi kovali dobičke z izvorno mestnimi storitvami, napovedal, da z njimi ne bo sodeloval in da bo razmislil o odpovedi koncesijske pogodbe za vzdrževanje javne razsvetljave, semaforskega sistema pa tudi novoletne okrasitve mesta. MOL se je namreč tudi potegovala za večinski delež, Janković je menda že izbral direktorja podjetja; nekoga iz svojega županskega kabineta.
Na manj javnem sestanku je župan novim lastnikom diktiral, kaj lahko storijo. Najbolje, da delnice kar takoj prodajo MOL; drugi dve možnosti sta še enakovredno lastništvo ali pa odkup manjšinskega deleža od MOL. Vse Jankovićeve rešitve kažejo, da gre MOL zgolj za denar. Če bi namreč bila večinski ali enakovredni lastnik, bi lahko prišla do ne prav majhnih depozitov Javne razsvetljave. Novi lastniki pa so predlagali za MOL najmanj dobičkonosno rešitev. Ostati nameravajo dolgoročni lastniki, pa še dividend za lansko uspešno poslovanje ne bodo delili.
Če bi bila težava le sobivanje javnega in zasebnega oziroma kovanje dobičkov zasebnikov na račun javnega, potem se župan nikakor ne bi mogel hvaliti z javno-zasebnim partnerstvom pri gradnji stadiona in športne dvorane oziroma novega velikega trgovskega centra v Stožicah. Ali pa je koristno le tisto partnerstvo, ki ga sklene župan?
Po mnenju uslužbencev mestne uprave je sodelovanje z Javno razsvetljavo po koncesijski pogodbi odlično. Za povrh vsebuje dvajsetletna koncesijska pogodba fiksne cene storitev, ki jih brez soglasja MOL ni mogoče spremeniti. Razdrtje pogodbe bi nedvomno, po prepričanju vseh poznavalcev, povzročilo neobvladljiv prometni kaos, pa še novoletna okrasitev mesta bi bila za približno 400 odstotkov dražja. Javne razsvetljave ta trenutek pravzaprav ne more nihče na hitro zamenjati. Zakaj pa bi tudi jo, zgolj zaradi užaljenosti župana, ker so trije fantje na koncu izkazali za večje "frajerji", kakor je on?
Odvzem neporabljenega denarja je v MOL sicer že utečena zadeva. Tako so Ljubljanskim lekarnam z namenom ustanovitve sklada za sanacijo črnih odlagališč vzeli 20 milijonov evrov. Sanacije še vedno ni, denar pa se je kratko malo izlil v proračun.
Janković je doživel še en poraz. Višje sodišče je namreč zavrglo očitke MOL Gipossu, da je nezakonito prodal zemljišča v BS3 med bloki in ob njih Bojanu Gjuri. Župan je pojasnil, da to ni zmaga Gipossa, saj Gjura brez dogovora z MOL v soseski ne bo mogel nič graditi. To je sicer res, a stanovalcem oziroma ljubljanskim meščanom to prav nič ne pomaga. Pomagalo bi, če bi MOL izpolnila svoje obveznosti. In kaj, ko bo Gjura zaradi podcenjevalnega odnosa župana onemogočil širitev Vojkove ceste za potrebe stadiona? Za zdaj je z inšpektorji preprečil zgolj utrditev enega od parkirišč.
Iz današnje tiskane izdaje Dela
