Tiskane izdaje
Ljubljana - Volitve v državni zbor niso le soočenje programov, sloganov, kandidatov po volilnih okrajih in predsednikov strank, ampak tudi velik finančni zalogaj. V minulih dneh smo parlamentarne stranke spraševali, v kakšni finančni kondiciji so pred 22. avgustom, ko se začne uradna kampanja, in kako nameravajo financirati svoje kampanje. Jasnih odgovorov nismo prejeli, razen NSi, ki pojasnjuje, da imajo na računu 150.000 evrov, porabiti pa nameravajo okoli pol milijona evrov. Kar je v zakonskih okvirih, saj bodo lahko stranke letos porabile največ 680.000 evrov. Ostali odgovarjajo, da ali ni mogoče podati ocen ali bodo ostali v zakonskih okvirih, o virih financiranja pa so skopi. Navajajo le, da bodo porabili lastna sredstva, najeli kredite ali pa zaprosili za donacije.
Ker nam velika večina strank ni posredovala jasnih odgovorov na vprašanje, koliko denarja imajo na računih pred začetkom kampanje, smo se morali do zneskov dokopati sami s pomočjo letnih poročil, ki so jih politične stranke dolžne vsako leto objaviti v uradnem listu. Glavni finančni viri za delovanje političnih strank predstavljajo redne mesečne dotacije iz državnega proračuna, pri čemer so zneski odvisni od uspeha na volitvah. Bolj uspešne stranke prejmejo več denarja. Nekaj denarja prikaplja na račune strank tudi z lokalnega nivoja. Pomemben vir denarja predstavljajo tudi članarine, kjer je bila lani najbolj uspešna SD, ki je zbrala slabih 200.000 evrov, sledi ji SDS s 177.00 evri, daleč zadaj pa so LDS (78.000 ), NSi (skoraj 71.000 evrov), SLS (55.000), DeSUS (37.000) in SNS (12.000). Vse večje politične stranke pred uradno volilno kampanjo odgovarjajo, da bodo stroški za izvedbo kampanje v zakonskih okvirih, ko bodo lahko porabile največ 680.000 evrov.
Ker jim zaradi financiranja tekočih obveznosti (plače zaposlenih, najemnine prostorov, materialni stroški in podobno) običajno na računih ne ostane veliko denarja, lahko stranke zaprošajo tudi za donacije fizičnih oseb in podjetij, a le v tistih, v katerih nima država več kot 25 odstotni delež. V volilnem letu je po pregledu finančnih poročil v najboljši finančni kondiciji vladajoča SDS, ki je v lanskem letu prihranila dobrih 550.000 evrov, če k tej vsoti prištejemo še prihranke iz minulih let, imajo na razpolago skoraj 800.000 evrov. A kot pojasnjuje glavni tajnik SDS Dušan Strnad, so okoli pol milijona evrov porabili za nakup strankine hiše v središču Ljubljane (nakup je bil vreden skoraj 2 milijona evrov, zato so najeli kredit), jim dejansko pred volitvami ostane le še okoli 300.000 evrov. Na drugi strani je LDS vstopila v volilno leto z rekordno izgubo, ki se je je v zadnjih letih nabralo za nekaj več kot 800.000 evrov. V LDS odgovarjajo, da financiranje volilne kampanje ni ogroženo, ker s krediti odplačujejo stare dolgove, tekoče poslovanje pa financirajo s sredstvi iz državnega proračuna (ki jim pripadajo za osvojenih 23 odstotkov glasov na zadnjih volitvah), članarino in donacijami. Ostale stranke so si pred volitvami nabrale veliko manj zalog: NSi ima na računu okoli 150.000 evrov , SLS je privarčevala 123.000, DeSUS 111.000, SD 71.000 in SNS 14.000 evrov. Zadnji zneski so se v letošnjem letu verjetno spremenili, a boljših, zaradi neodzivnosti, nimamo.
Kako poslujejo politične stranke pa je dejansko nemogoče ugotoviti, ker jim je treba zaupati na dano besedo oziroma zapisano v letnih poročilih. Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope (Greco) je v lanskoletnem poročilu ugotovilo, da je računsko sodišče pristojno le za pregled letnih poročil, niso pa opravili še niti ene revizije. Nadziranje financiranja političnih strank je v pristojnosti tudi ministrstva za finance in inšpektorata v okviru ministrstva za notranje zadeve, a kot ugotavljajo v Greco, ni noben organ opravil še nobenega nadzora. Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je v sredo dejal, da v Sloveniji »ni organa, ki bi v celoti nadziral in preprečeval vse zlorabe na področju volilnih kampanj, ali pa pravočasno ugotavljal vse inovativnosti, ki jih iznajdejo organizatorji kampanj.« Predsednik računskega sodišča tudi meni, da je po 18 letih volitev napočil čas za prevetritev volilne zakonodaje na področju financiranja. Le politična volja je še potrebna.
Iz ponedeljkove izdaje Dela
