Odziv odvetnikov je bil silovit. Prepričani so bili, da minister ni imel nobenega utemeljenega razloga, da je posegel v odvetništvo, ki ga sicer ustava opredeljuje kot del pravosodja in kot samostojno in neodvisno službo - kar je bila že dvesto let. Odvetniška tarifa se tako in tako ni mogla spremeniti brez ministrovega soglasja, morebitno nezadostnost kritične presoje lastnega dela znotraj disciplinskih postopkov zoper odvetnike pa bi lahko dosegel tudi brez tega, da je radikalno posegel v celoten sistem.
Zato so odvetniki pred ustavnim sodiščem takoj sprožili postopek za presojo tako zakona o odvetništvu kot zakona o odvetniški tarifi, saj so bili prepričani, da sta povsem v nasprotju z ustavo. Ustavno sodišče še o nobenem ni odločilo; o zakonu o odvetništvu mu tudi ne bo treba, saj je državni zbor že sprejel popravljeni zakon, s katerim je pravosodni minister Aleš Zalar bolj ali manj odvetniški zbornici vrnil pooblastila, ki jih je imela prej. Opozicijska SDS pa je prav zaradi tega v ponedeljek napovedala, da bo, če državni svet zoper zakon ne bo izglasoval veta, sprožila zahtevo za referendum, saj zakon »spet omogoča polnjenje odvetniških žepov, na ta način pa je LDS vrnila uslugo odvetniškemu lobiju, s pomočjo katerega se ji je lani pred volitvami sploh uspelo obdržati pri življenju.«
Najprej je treba pojasniti, da sprejete spremembe zakona o odvetništvu, zoper katerega je SDS napovedala referendum, nimajo zveze z višino odvetniške tarife. Zakon namreč samo določa, da odvetniško tarifo sprejema odvetniška zbornica ob predhodnem (in ne naknadnem, kot je bilo pred Šturmovo spremembo zakona) soglasju pravosodnega ministra.
To pomeni, da zbornica tarife sploh ne bo mogla dati v potrditev svoji skupščini, ne da bi že prej imela soglasje ministra. Da bo do njega prišla, se bo morala o tarifi ves čas usklajevati z ministrom. Zakon o odvetniški tarifi, ki je nastal pod Šturmovim mandatom, pa še vedno velja in bo veljal, dokler ne bodo sprejete drugačne rešitve. Ministrstvo je ta hip poseglo samo v del, ki govori o nagradi odvetnikov v postopkih javnih naročil. Državna revizijska komisija je namreč opozorila, da so z uveljavitvijo novih odvetniških tarif, ki jih je predlagal nekdanji minister, nesorazmerno narasle nagrade odvetnikov od prejšnjih največ 1300 evrov na zadevo celo do 185.000 evrov(!) na zadevo - in samo v to je ministrstvo za zdaj poseglo.
Podatki o tarifi, ki jo je predpisal Šturm, neuradno pravijo takole. Če je vrednost spornega predmeta do 2000 evrov, je tarifa za stranke nižja, kot je bila prej; če je vrednost spornega predmeta od 2000 do 20.000 evrov je Šturmova tarifa za stranke približno enaka, kot je bila prej; če pa je vrednost spornega predmeta nad 20.000 evrov, pa bodo morale po tarifi, ki jo je določil nekdanji minister, stranke zelo globoko seči v žep, saj so nespodobno visoke. O čem naj bi torej odločali ne referendumu?
Iz sredine tiskane izdaje Dela