In kaj se s prehodom Levice v »čisto« opozicijo spreminja? Tehnično gledano zelo malo, saj se razrez mest po parlamentarnih odborih določa sorazmerno glede na število poslancev, izvoljenih v državni zbor, nekaj sprememb bo le pri vrstnem redu zastavljanja poslanskih vprašanj. Bi pa lahko Levica, kot je bilo mogoče razumeti prvega med poslanci Dejana Židana, zahtevala tudi sodelovanje svojega poslanca v parlamentarni komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs). S prekinitvijo sporazuma bo Levica lahko nasprotovala tudi proračunskim dokumentom, kjer je bila doslej zavezana k podpori koalicije, in vlagala interpelacije zoper ministre oziroma nezaupnice vladi. Na vprašanje, ali je glede na njihov novi opozicijski status v kratkem pričakovati vložitev kakšne interpelacije, koordinator Levice Mesec ni odgovoril konkretno. Je pa poudaril, da s tem ne rušijo vlade Marjana Šarca, s katero naj bi si želeli sodelovati, a je »problem, da jih je že nekaj mesecev ignorirala«. Spomnil je na semafor sprejemanja ukrepov, ki bi se morali uresničiti do konca leta.
A na parlamentarnih hodnikih je mogoče slišati ocene, da je bila Levica v primerjavi z drugimi koalicijskimi partnerji precej uspešna pri izvajanju svoje agende, kar pa se skorajda ni poznalo pri njihovi javnomnenjski podpori. V zadnjem merjenju javnega mnenja je Levica v primerjavi s septembrom izgubila celo odstotno točko. Le 5,3 odstotka anketiranih je odgovorilo, da bi stranko volili, če bi bile volitve jutri. Predstavniki koalicije so jim ob njihovem zavzemanju za »malega človeka« očitali nekonstruktivno držo, zato ne preseneča, da koalicija in opozicija vztrajata pri svoji dikciji, kdo je zapustil koga oziroma kdo je ravnal nekonstruktivno.
Podpora od zakona do zakona
Predstavniki koalicijskega peterčka so danes zagotavljali, da bistvenih sprememb v političnem delovanju ne bo. Predsednik vlade Marjan Šarec za zdaj ne računa na predčasne volitve: »Sam imam načrt, da ta vlada deluje do konca, ker ne vidim razloga, zakaj ne bi. Vlada je izpeljala kar nekaj zakonov, mislim, da deluje, sam je zagotovo ne bom rušil.« Da se bo le krepil demokratični parlamentarizem napram vladi, je bilo celo slišati v LMŠ. A dejstvo ostaja, da bo manjšinska vlada morala iskati podporo pri opozicijskih strankah od zakona do zakona. Bo zato koalicija s svojimi potezami ubrala bolj desno smer? V LMŠ odgovarjajo, da ostaja levosredinska, enako tudi v SD. »Želim si, da bomo navkljub trenutnim napetostim najprej potrkali pri Levici,« je izpostavil prvak SD Dejan Židan.
In čeprav je koalicija po odhodu Levice nastopila enotno, je bilo pred tem kar nekaj pomislekov, kako bodo ravnali na odboru za zdravstvo glede ključnega pogoja Levice. V SD so se po naših podatkih preigravali scenariji, da bi se na današnji seji vzdržali. Ob morebitnih pomislekih, da se stranka v zameno za vladanje namesto z levimi politikami spogleduje z desnimi, bi ob svoji socialdemokratski drži najverjetneje največ izgubili prav oni.