Ta konec tedna je ime enaindvajsetletnega Mariborčana
Kevina Siggyja obkrožilo svet. Mladenič je po sezoni uspešnih dirk v finalu postal svetovni prvak v virtualni formuli E. A to ni njegov prvi tovrstni uspeh, zagotovo pa tudi ne zadnji, saj je njegovo ime v svetu virtualnega dirkanja dobro znano že kar nekaj let. Resno je s tovrstnimi dirkami začel pri trinajstih letih, doslej pa je nanizal že enajst virtualnih prvenstvenih zmag in dve tudi v pravem dirkanju, v gorski in slalomski preizkušnji v razredu junior. Zadnjo zmago v formuli E v okviru projekta McLaren Shadow pa vendarle šteje za najpomembnejšo doslej. Ker trenutno študira oblikovanje računalniških igric na Nizozemskem, smo se z njim pogovarjali po spletu.
Kako se je ta vaša strast do virtualnih dirk sploh začela? Vas zanima tudi kaj drugega ali vam dirke pomenijo vse?
Strast do dirkanja se je začela, ko sem pri devetih letih prvič preizkusil simulator. Dve leti pozneje sem že dobil svojega in sem leta 2012 z njim začel tekmovati. Moja prva dirkaška igra je bila Formula 1 97. Zanimajo me zgolj igrice in nič drugega. Tu se vidim kot tekmovalca, zato mi je tovrstno dirkanje zelo pri srcu, že odkar pomnim.
Verjetno ste ves čas veliko tičali za računalnikom. Kako so vaši starši gledali na to?
Sprva sem imel omejitve, ko pa sta starša ugotovila, da sem zelo nedružaben tip, sta me pustila igrati vse dneve. Seveda po tem, ko sem se vrnil iz šole. Nikoli ju ni bilo treba prepričevati.
Koliko je vaš oče, o katerem pravite, da je tudi dirkal, pripomogel k vašemu navdušenju za dirkalne igre?
Za dirkalne igre sem bil navdušen že sam od sebe, starša pa sta me navduševala bolj za pravo dirkanje, ker sta oba ljubitelja avtomobilov in dirkanja. Oče je tekmoval v slalomih in gorskih dirkah, v katerih sem tudi jaz nekajkrat sodeloval in zmagal v svojem razredu.
Koliko časa vam vzame to vaše udejstvovanje na računalniku in spletu? Kako vam je uspelo usklajevati obveznosti v šoli (in zdaj na fakulteti) s tem?
Za dirke porabim ves dan, igram od jutra do večera, razen ko sem v šoli oziroma na fakulteti. Usklajevanje s šolo pa ni bilo nikoli problem, vedno sem našel čas za dirkanje in treninge ali sredi dneva ali pa tudi pozno v noč.
Kevin Siggy je svetovna zvezda virtualnih avtomobilskih dirk, želi pa si dirkati tudi s pravimi dirkalniki. FOTO: Michael Jurtin/Lechner Racing
Čemu dajete prednost, študiju ali dirkanju? Srednjo šolo ste končali uspešno. Kako kaže s študijem?
Prioriteta je seveda dirkanje, ker je to moja edina prihodnost in je edina stvar, za katero nikoli ne izgubim zanimanja. Študij za zdaj tudi kaže v redu, ampak vse poteka bolj počasi, ker imam veliko tekmovanj in veliko vadim.
Ste zdaj že profesionalec v pravem pomenu besede, se torej lahko že preživljate z dirkanjem?
Profesionalec sem že veliko let. A prej se s tem še nisem mogel preživljati, odkar pa sem v ekipi Team Redline, se lahko s tem tudi preživljam.
Pred pol leta ste bili sprejeti v e-ekipo McLarena. Kaj vam to pomeni in kaj vam je doslej prineslo?
Pomeni mi zelo veliko, ker je McLaren seveda ena najbolj znanih in prestižnih ekip v formuli ena. Je pa na žalost zaradi pandemije covida-19 vse potekalo zelo počasi in mi žal za zdaj še niso mogli ponuditi nič posebnega.
Že nekajkrat ste imeli možnost preizkusiti prave dirkalnike. V čem je bistvena razlika med dirkanjem na računalniku in na pravi stezi? V nekem intervjuju ste dejali, da v virtualnih dirkah manjka predvsem občutenje moči avtomobila in strah. To še vedno drži?
Težko je primerjati virtualno in pravo dirkanje. Velja, da občutkov sil in fizike ni mogoče simulirati. Vse druge logične stvari, kot so proge, lastnosti dirkalnikov, fizika dirkalnikov, gume in podobno pa je mogoče simulirati do omejitev programske opreme. Če si prej profesionalno vozil virtualne dirkalnike, se je lažje navaditi na pravi dirkalnik.
Vam je še vedno cilj resnično dirkanje v formuli ena? Kako daleč ste še in kaj se bo moralo zgoditi, da pridete do tega?
Za formulo ena bi moral imeti veliko sreče, takšna pričakovanja niso ravno realistična. Obstaja pa velika možnost, da grem vozit GT-avtomobile ali pa tudi prototipe za vztrajnostne dirke, kot je na primer 24 ur Le Mansa.